Nov zakon je jasno spisan v korist posestnikov kapitala

Tako kot smo delavke in delavci izkoriščani na delovnih mestih in smo za kapital le sredstvo za ustvarjanje profita, tako je lahko tudi vsak košček narave zgolj sredstvo, ki peščici kapitalistov omogoča bogatenje. Na referendumu bomo glasovali proti, ker želimo, da obrežja rek ostanejo skupno dobro in ne zgolj vir dobičkov za zasebnike.

Nov zakon je jasno spisan v korist posestnikov kapitala. V kapitalistični logiki razvoja je narava zgolj brezplačen vir bogastva ter pogoj za širitev in rast. Če bo ta novela sprejeta, bo mogoče na priobalnih pasovih graditi enostavne objekte ter objekte v javni rabi, ki bodo seveda imeli zasebnega lastnika. Objekt v javni rabi je po 26. točki 3. člena Gradbenega zakona definiran kot objekt ali del objekta, kjer je raba pod enakimi pogoji namenjena vsem, to so na primer gostinske stavbe, trgovine, hoteli, parkirišča, bencinski servisi.

Se pa je pri tem potrebno zavedati nečesa: "javna raba" ne pomeni tudi "javna last" in enaki pogoji ne pomenijo, da bodo nabrežja in vodne površine enako dostopne vsem - zgolj ker imamo vsi možnost plačati vstopnino na plažo, še ne pomeni, da si jo bomo lahko vsi tudi privoščili. To bi prizadelo predvsem delavske družine, ki se že tako komaj prebijajo skozi mesec. Podobna zgodba se na primer odvija na obalah Vrbskega jezera v Avstriji, kjer je danes skoraj 90% obale jezera v privatni lasti, od česar ima korist le peščica lastnikov kapitala, večina pa je prikrajšana. Skratka - tukaj gre enostavno za privatizacijo obvodnih in vodnih površin. In to poimenujejo razvoj!

Vsekakor ne moremo pričakovati, da bo to zadnji tak poskus deregulacije okoljevarstvene zakonodaje. Dokler bomo živeli v družbi, kjer je profit edino merilo razvoja, se bodo tovrstni poskusi privatizacije in ograjevanja nadaljevali. Alternativa temu je dobro organiziran delavski razred, ki se bo boril za ohranitev našega zelenega planeta in demokratično usmerjanje razvoja v zadovoljevanje potreb vseh.