Če plava, če gaga in nosi jajca, je nedvomno raca

Spremljamo simpatiziranje stranke SDS in vladnega vrha z izpričanimi neonacističnimi »rumenimi jopiči«, dodelitev statusa delovanja v javnem interesu njihovemu »domoljubnemu« društvu, Hojsovo primerjanje provokatorskih nasilnežev z biseri, njihovo vabljenje na uradno državno proslavo, s katere so pregnali praporščake NOB. Večina javnih medijev pa še vedno noče »reči bobu bob« in jih vztrajno imenuje rumeni jopiči, ker so si jih pač nekoč nadeli. To je podobno, kot če bi vsakogar, ki bi si nadel baletno krilce (tutu) imenovali balerine, ali pa bi tem provokatorjem rekli plavalci, če bi se na Prešernovem trgu pojavili v kopalkah. Že ljudska modrost govori o volku v ovčji koži, kar enostavno pomeni, da (pre)obleka ne spremeni bistva tistega, ki si jo je nataknil.

Razprava o tem, ali tem »domoljubom« pritiče oznaka neonacisti, je popolnoma odveč. Spomnimo se na ameriške jezikoslovce, ki so na osnovi pesniške modrosti prepoznali fenomen abduktivnega sklepanja: »Če zgleda kot raca, če plava kot raca in če gaga kot raca, potem je po vsej verjetnosti raca.« Ne glede na to, kako jo sicer poimenujemo. Kako torej poimenovati s kljukastimi križi tetovirane nasilneže, breivikovske tirade identitarcev, širjenje sovraštva in nestrpnosti do beguncev, muslimanov, judov in še zlasti LGBTQ skupnosti, tviter izjavo zastopnika društva v javnem interesu, da je Tanja Fajon psica, ki jo je potrebno likvidirati? - Vsekakor ne rumeni jopiči, ki predstavljajo nekaj popolnoma drugega.

Do pojava rumenih jopičev ozir. eksplozije ljudskega besa je v Franciji prišlo ob napovedi francoskega predsednika Macrona o bistvenem povečanju cen goriva. Sicer z dobrim namenom zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, ampak na klasičen neoliberalen način. Z linearno obremenitvijo vseh, tudi najrevnejših, ki so že itak na samem robu preživetja – taksistov, malih prevoznikov, malih kmetov – ne bi jim bila ponujena kakršnakoli alternativa. Nekaj obratno podobnega kot pri nas pri velikodušnem dodeljevanju kovidnih dodatkov zdravstvenemu osebju – »pravično« v odstotkih plač – od nekaj 10 ali celo 100 evrov za tiste z najnižjimi plačami (razred J!), pa do nekaj 1000 evrov za tiste z najvišjimi, tudi za tiste, ki niso »povohali« nobenega kovidnega bolnika. Medtem ko je zahodna Evropa (Nemčija, Belgija) izplačevala enkratne dodatke v višini 500 (izjemoma 1000 ali 1500) vsem v resnično prvih vrstah spopadanja z pandemijo. Žal to spominja na tisto staro šalo o božji pravičnosti, v kateri so bili dodatno obdarjeni tisti, ki jim bog že itak v preteklosti bil naklonjen.