Prepoved protestov neustavna!

Ustavno sodišče je še en velik vladni (epidemiološki) poseg v človekove pravice razglasilo za protiustaven. Neustavna je bila prepoved zbiranja, kar v praksi pomeni prepoved petkovih protivladnih protestov.

Ta ukrep je bil razveljavljen že pred meseci, saj je bil izrečen na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, tega pa je ustavno sodišče že spoznalo za neustavnega. A v tistem primeru in tudi v drugih dosedanjih odločitvah ustavnega sodišča, ki so bile povezane z epidemijo, je šlo za formalne razveljavitve vladnih ukrepov. Tokratna razveljavitev pa, prvič, temelji na vsebinski presoji. Prepoved zbiranja na testu ustavnosti ni padla zato, ker ne bi izpolnjevala formalnih pogojev za veljavnost, ampak tudi zato, ker je bila pregrob ukrep za dosego zastavljenega cilja.

Da je popolna prepoved zbiranja v danih epidemioloških okoliščinah pregrob poseg v človekovo pravico do zbiranja in s tem do izražanja mnenja, so ustavni sodniki namignili že sredi aprila, ko so začasno zadržali popolno prepoved zbiranja. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je naslednji dan po lastni presoji in brez posvetovanja z epidemiološko stroko dovolil zbiranje do sto ljudi, nekaj dni za tem pa v posmeh odločitvi ustavnega sodišča protivladne proteste znova omejil na deset ljudi.

Ustavno sodišče se je odločilo opraviti test sorazmernosti tega ukrepa – glede popolne prepovedi zbiranja in glede dovoljenega zbiranja do deset oseb. Test sorazmernosti ima več korakov, načeloma štiri, vladni ukrep je padel pri predzadnjem. Dejstvo je, da ima ta poseg v človekove pravice dopusten cilj v obliki varovanja zdravja ljudi.

Dejstvo je tudi, da je omejevanje zbiranja načeloma primeren ukrep za omejevanje epidemije. Tretji korak je preverjanje nujnosti posega v človekove pravice, četrti njegova sorazmernost. Po mnenju večine ustavnih sodnikov ta in drugi podobni ukrepi v obliki, kot si jih je zamislila vlada, niso bili nujni.

Ima pa tudi ta odločitev ustavnega sodišča napako – za nazaj ne bo mogoče zahtevati povračila že plačanih glob, ki so bile izrečene v nasprotju z ustavo.

Vlada se je pri sprejemanju odlokov sklicevala na mnenje (svoje) strokovne skupine za boj z epidemijo, ustavni sodnice in sodniki, med katerimi sta sicer vladi v prid glasovala le Klemen Jaklič in Marko Šorli, pa so med drugim zapisali: »Mnenje ne povezuje možnosti širjenja bolezni z golo udeležbo na shodih, temveč predvsem z nespoštovanjem ukrepov oz. priporočil NIJZ, kot sta medsebojna razdalja in nošenje mask. Kot že poudarjeno, abstraktna bojazen, da bi se na shodih lahko kršili ukrepi, ne zadošča za tako restriktivno omejitev pravice do mirnega zbiranja. V mnenju niti niso bile proučene možnosti za zagotovitev spoštovanja epidemioloških ukrepov na shodih, kot so bile tedaj že uveljavljene v primerjalnih ureditvah.«

Poleg tega je v odločbi poudarjen »poseben ustavnopravni pomen neorganiziranih shodov«. Poudarjeno je tudi, da se pravice do protesta v razmerah epidemije ne smejo omejevati bolj, kot je to nujno potrebno. Poleg tega, opozarjajo v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je sodelovala pri ustavni pritožbi, je ustavno sodišče v odločbi »izpostavilo številne dobre prakse drugih držav, ki so se v času epidemije znašle v podobni situaciji kot Slovenija. Primeroma je navedlo celo paleto razumnih ukrepov, ki so jih sprejele posamezne države, zavedajoč se, da pravica do mirnega zbiranja tudi v času epidemije ne izgubi na svojem pomenu in je temeljni element svobodne družbe.«

»Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Latvija, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Španija so za shode določile izjeme od siceršnjih omejitev zbiranja oseb,« med drugim poudarjajo ustavni sodniki in dodajajo, da »razumni ukrepi držav v primerjalnem pravu vključujejo na primer razdeljevanje mask in razkužilnih sredstev protestnikom, zapiranje javnih prostorov in cest za zagotovitev dovolj prostora za medsebojno razdaljo med protestniki …«

»Na ustavnem sodišču so poleg vrhunskih pravnikov tudi najboljši epidemiologi, tako da bodo že vedeli, kaj je prav,« se je glasil odziv notranjega ministra Aleša Hojsa, ki se na odločbe ustavnega sodišča odziva užaljeno in prizadeto, nevredno funkcije. Namesto tega bi se lahko notranji minister za prihajajoče mesece lotil zahtevne naloge – priprave ustavno dopustnih podlag za posege v človekove pravice za jesen in zimo.

Ima pa tudi ta odločitev ustavnega sodišča napako. Ustavni sodnice in sodniki so le razveljavili neustavne odloke, niso jih odpravili. Zaradi tega, tako kot pri presoji odlokov v povezavi z zakonom o nalezljivih boleznih, za nazaj ne bo mogoče zahtevati povračila že plačanih glob, ki so bile izrečene v nasprotju z ustavo.