Space Jam: Nova legenda

proti

Gradivo za letno skupščino delničarjev.

Tako kot je bil Charlie Chaplin večji od filma, je bil Michael Jordan večji od košarke – iz košarke je brcnil realizem in ga zamenjal z iluzionizmom. Videti je bil kot Zemljino pnevmatično darilo breztežnostnemu prostoru. Ja, bil je kot ukrojen za space jam – za veliko košarkarsko tekmo z vesoljem, ki jo je odigral v farsi Space Jam, v kateri ga je potegnilo med animirane like. Nič strašnega – tam, v svetu Warnerjevih Looney Tunes, se je počutil kot doma. Ko je zabijal v NBA, so se ljudje itak spraševali: je resničen ali animiran? Space Jam, multimedijski, multivizijski, multikulturni aeropop, ki ga je leta 1996 posnel Joe Pytka, sloviti režiser reklam, je bil reklama zanj – devetdesetminutna reklama za Michaela Jordana (in Nike).

Nadaljevanje, Space Jam: Nova legenda, v katerem med Warnerjeve animirane like potegne LeBrona Jamesa, pa je reklama za Warnerjeve produkte, za Warnerjev portfelj, za Warnerjevo intelektualno lastnino, če hočete – ko Jamesa, ki mora svojega sina (Cedric Joe), igričarskega wunderkinda, s košarkarsko »tekmo stoletja« rešiti pred Warnerjevim zarotniškim, diaboličnim, pošastnim algoritmom, Al-G-Rhythmom (Don Cheadle), sicer odmevom Yesssa, glavnega algoritma iz filma Ralph ruši internet, potegne v digitalni, virtualni, neonski ServerVerse (in »Warner 3000«), ga namreč potegne v Warnerjev hladni, brezčutni, cinični, sinergični prodajni katalog, med največje hite studia Warner. Ne, Legenda ni LeBron James, temveč studio Warner Bros., zato LeBron v tem vzporednem vesolju srečuje zgolj like iz Warnerjevih filmov, serij in franšiz – iz Looney Tunes, Harryja Potterja, Igre prestolov, Čudežne ženske, Pobesnelega Maxa, Austina Powersa, Kremenčkovih, Maske, Matrice, Supermana, Batmana, King Konga, Gremlinov, Tistega, celo »klasične« Casablance, »prepovedanih« Demonov, »kontroverznega« Kaj se je zgodilo z Baby Jane? in »šokantne« Peklenske pomaranče. Vidite, za vsakogar nekaj. Pri Warnerju dobite vse! Jasno, ta »vse« je na voljo na platformi HBO Max, Warnerjevem »Netflixu«. Kar zveni precej fukuyamovsko: zgodovine je konec, odslej bomo vsi srečno in veselo živeli v Warnerjevem kinematičnem vesolju.

Film Space Jam: Nova legenda, samooglas brez samoironije, slavi kreativnost, toda ko ga gledate, začutite le to, kako represivna je ta totalna komercializacija vsega – svet tu res izgleda kot ječa, kot mučilnica, v kateri je mogoče vsemu vžgati blagovno »znamenje«. Film slavi individualnost, toda videti je kot reklamni prospekt korporacije, kot gradivo za letno skupščino delničarjev. Film kritizira svet, v katerem o vsem odločajo algoritmi, a videti je kot produkt algoritma. Film popisuje, kako se LeBron upre algoritmu, ki hoče njegovo digitalno podobo v slogu SeinfeldVisiona prilepiti na vse Warnerjeve produkte, a sam potem stori natanko to – LeBronovo digitalno podobo prilepi na ves Warnerjev katalog. (kino & HBO Max)