Lepo je biti milijonar ...

Delitveno ekonomijo poznamo predvsem pri najemanju stanovanj, kot je Airbnb, in prevoznih storitev, kot je Uber, ki kuje dobičke s prekarizacijo dela. O tem »inovativnem poslovnem modelu« smo zadnja leta veliko brali, predvsem v povezavi z bogatenjem korporacij, ki dajejo prednost dobičku, ne pa varnosti in zaščiti, pa naj gre za stranke ali delavce oziroma prostore.

Delitvena ekonomija se je v zadnjem času, tudi v času ukrepov za zajezitev epidemije, preselila na številna druga področja, kjer prej nanjo ne bi mogli naleteti. Za stanovanji in avtomobili so zdaj na vrsti bazeni. Na prvi pogled bi sicer težko rekli, da ne gre za simpatično in deloma koristno zamisel, saj si v vročih poletnih mesecih v času koronske krize marsikdo ne more privoščiti počitnic ali ohladitve v mestnem bazenu. Zamisel se je po najemu sosedovega bazena pred nekaj leti porodila Američanoma Asherju Weinbergerju in Bunimu Laskinu, ki sta nato vzpostavila platformo za najem domačih bazenov. Zamisel sta dobila, ko sta ugotovila, da ima veliko njunih sosedov v New Jerseyju bazene. Te sta začela najemati za uro ali dve, da sta se v njih malo ohladila in zaplavala. Kasneje sta ustvarila spletno stran in mobilno aplikacijo Swimply, ki se zdaj, po nekajletnem delovanju, lahko pohvali že s približno 15 tisoč bazeni v ZDA, Avstraliji in Kanadi.

Za 75 dolarjev na uro, kar je približno 63 evrov, denimo Newyorčanka Carmen Sanchez svoj domači bazen oddaja vsakomur, ki si ga rezervira prek platforme Swimply. Uporabnik v »paketu« dobi še možnost uporabe hladilnika, vrtne sedežne garniture, zamrzovalnika, prh, stranišča. Bazen je 15 minut vožnje iz središča Manhattna v predelu Queens. Najemodajalka bazena, ki je pomočnica v odvetniški pisarni, je za Reuters pojasnila, da je bila sprva nezaupljiva, saj jo je skrbelo, kdo vse bo prestopil prag njenega doma, zdaj pa zgolj z oddajanjem bazena zasluži okoli 8000 dolarjev (približno 6700 evrov) na mesec. Zanimanja je toliko, da je za vzdrževanje bazena in okolice celo najela pomoč.

Prva človeka Swimplyja pravita, da je skrivnost dobre ponudbe v stranišču. »Če v ponudbi ni stranišča, bodo najemi krajši, brez otrok, za uro ali dve. Če je ob bazenu na voljo tudi stranišče, ga bodo ljudje lahko najeli za dalj časa, za zabave, družinska srečanja, pa tudi cena je višja,« sta pojasnila. Njun poslovni model je takšen, da za svojo storitev računata 15 odstotkov od vsake transakcije najemodajalcu in deset odstotkov gostu. V zameno pa Swimply najemodajalcu ponuja zavarovanje, najemniku pa zagotovilo, da vsak ponudnik upošteva osnovna higienska in varnostna merila.

Kot kaže, se zadeva ne bo ustavila zgolj pri bazenih, saj pri Swimplyju že razmišljajo, da bi v ponudbo dodali najem zasebnih teniških igrišč, domačih telovadnic, zasebnih plaž, domačih kinodvoran, glasbenih studiev … Ali z drugimi besedami, da lahko slehernik dobi »vpogled v življenjski slog, ki si ga ne moreš privoščiti, a si ga zdaj v bistvu lahko«.

Swimply v Sloveniji ne deluje.