Povračilo globe zaradi kršenja policijske ure

Ustavno sodišče je za nazaj spoznalo za protiustavne skorajda vse grobe posege v človekove pravice, ki jih je ali pa jih še zdaj izvaja vlada v imenu boja z epidemijo. Ustavni sodnice in sodniki so pri tem ves čas prizanesljivi do nje, ji dajejo na voljo čas, da zadeve uredi, in večinoma (razen pri odprtih postopkih) ne zahtevajo poprave strojenih krivic in vračanja že plačanih nezakonitih glob.

So pa izjeme. Taka je odločba ustavnega sodišča, da vladni sklepi in s tem odloki, ki so se z njimi podaljševali, niso začeli veljati, ker niso bili objavljani v uradnem glasilu. Prve sodne odločbe o tem so že tu.

Nezakonito so bile v določenem obdobju izrečene številne kazni za nenošenje maske, udeležbo na shodih, kršitev policijske ure ali prepoved prehajanja regijskih in občinskih meja. Po odločbi ustavnega sodišča decembra lani je dal notranji minister Aleš Hojs izračunati, kolikšen naj bi bil skupen znesek nezakonito izrečenih glob. Na ministrstvu so za obdobje, za katero menijo, da takrat nekateri vladni odloki niso veljali, določili čas od 24. oktobra do 5. decembra lani. Skupaj je po podatkih ministrstva policija izrekla za več kot dva milijona evrov neveljavnih glob. A to so le podatki ministrstva, mogoče je, da so realni podatki drugačni, obdobje neveljavnosti vladnih sklepov daljše.

Tedaj sta minister in tudi vlada kategorično zavrnila pozive, da bi z zakonom odredila amnestijo za vse, ki so bili kaznovani na podlagi neveljavnih sklepov, ter sistemsko uredila povrnitev glob tistim (torej veliki večini), ki so jih že poravnali. V praksi to pomeni, da je vlada več deset tisoč državljanom sporočila, da se lahko zgolj drug za drugim obrnejo na sodišče in tam, vsak posamezno, iščejo pravico. Izkušnje s tovrstnimi sistematičnimi in obsežnimi oblastnimi kršitvami človekovih pravic kažejo, da se za sodno pot odloči malokdo. Poleg tega, in tudi to gre na roko vladi, bi takšna pravna pot dodatno obremenila sodstvo.

A tisti, ki so bili kaznovani v omenjenem obdobju in se bodo obrnili na sodišče, imajo dobre možnosti, da jim uspe. V Pravni mreži za varstvo demokracije so napovedali, da bodo pomagali pri vlaganju zahtevkov za povračilo škode. Pretekli teden pa so sporočili, da so dosegli prvo zmago. Okrajno sodišče je ustavilo postopek o prekršku za posameznico, ki je bila s 400 evri kaznovana zaradi kršenja policijske ure, že plačani znesek pa ji je bil vrnjen. Ta in morebitne druge podobne sodne zmage imajo tudi moralno vrednost – za tiste, ki jim je uspelo na sodišču, in za vse druge kaznovane.