Kdo deluje v interesu javnosti in kdo ne

»Kvarkadabra verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da naravoslovna znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, ki nam je vselej blizu in jo vsi živimo, zato, menimo, jo vsi lahko razumemo.« To je del prvega aksioma, ki so ga ob ustanovitvi leta 1997 in postavitvi spletne strani zapisali ustvarjalci Kvarkadabre – časopisa za tolmačenje znanosti. Od takrat je Kvarkadabra postala ena od osrednjih poPolicijska ura v Ljubljani in sumljivi sprehajalec psov / Foto: Twitter ljudnoznanstvenih elektronskih publikacij pri nas, saj ji je uspelo preprosto in razumljivo približati pogosto kompleksne znanstvene teme sleherniku. Podobno je počela tudi v času epidemije koronavirusne bolezni.

Društvo, ki po vseh zdravorazumskih merilih že leta deluje v interesu širše javnosti, je prejšnji teden z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) prejelo obvestilo, da njegove dejavnosti ne izpolnjujejo več nabora 12 meril, po katerih ministrstvo ocenjuje, ali nevladna organizacija deluje v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja. Za ohranitev statusa delovanja v javnem interesu se od nevladnih organizacij pričakuje, da vsaki dve leti pristojnemu ministrstvu pošljejo dvoletno poročilo o svojem delu, pri čemer mora organizacija izpolnjevati vsaj tri od 12 meril, če želi status ohraniti. Ministrstvo je v poslanem dopisu ugotovilo, da kvarkadabrovci izpolnjujejo kvečjemu dve. Zaradi tega je društvo pozvalo k dopolnitvi poročila.

Na zaplet je na družabnih omrežjih opozoril soustanovitelj Kvarkadabre Sašo Dolenc, ki je ob odločitvi ministrstva zapisal, da verjame, »da birokratski um deluje po neki drugačni logiki«, ki je nikoli ni povsem razumel, a se mu poslani dopis ministrstva vseeno zdi nenavaden glede na res veliko delo, ki ga je društvo v javnem interesu opravilo v zadnjem letu in pol na področju izobraževanja javnosti o tematiki epidemije. »Iskreno ne vem, kaj še več bi bilo mogoče narediti za temeljito informiranje javnosti o tem res perečem problemu našega časa,« je zapisal in dodal, da je mogoče čas »da se vprašamo, ali niso morda birokrati na MIZŠ tisti, ki v resnici ne delujejo v javnem interesu?« Kot izhaja iz dopisa, mora Kvarkadabra med drugim dodatno predložiti dokazila o izdaji publikacij ter objavah v medijih o njenih dejavnostih na področju vzgoje in izobraževanja. Dopolnitev mora društvo poslati v 15 dneh po prejetju zaprosila.

Na Dolenca smo se obrnili za dodatna pojasnila v zvezi z dopisom in ga vprašali, ali bi lahko za odločitvijo ministrstva stalo tudi to, da je bilo društvo v preteklosti kritično do sedanje oblasti. Potrdil je, da bodo poročilo društva vsekakor dopolnili in poskusili dodatno smiselno utemeljiti, da njihove dejavnosti izpolnjujejo nekatera od 12 meril, ki jih za ohranitev statusa predpisuje ministrstvo. »Kaj več trenutno težko komentiram. Z javno objavo dokumenta smo želeli predvsem opozoriti na način, kako se pri nas presoja, kdo deluje v javnem interesu in kdo ne,« je odgovoril.

Od Kvarkadabre se torej zahtevajo dodatna dokazila, če si želi ohraniti status nevladne organizacije v javnem interesu, ki ji prinaša nekatere prednosti pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, javnost pa je letos dodobra razburila odločitev kulturnega ministrstva, da ta status dodeli Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot.

Očitno je povsem jasno, kdo pod to vlado deluje v javnem interesu in kdo ne.