Kaj se dogaja v največji nevladni prostovoljski organizaciji v Sloveniji?

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) s skoraj 200 tisoč člani velja za najbolj množično humanitarno organizacijo civilne družbe pri nas. Ko je pred petimi leti vodenje prevzel Janez Sušnik – nekdanji predsednik državnega sveta, takrat še član stranke SLS –, je bil kmalu deležen očitkov, da deluje avtoritarno in da zvezo upravlja kot podjetje. Danes je slišati podobne očitke, pri čemer mu del članstva še posebej zameri samovoljno in brezpogojno predanost oblasti – in zato zahteva njegov odstop.

»Slovenskim oblastnikom se je zgodilo prebivalstvo,« je po uspehu referenduma proti zakonu o vodah zapisala skupina članov zveze z nekdanjo predsednico Matejo Kožuh Novak na čelu. »Priča smo prvemu množičnemu in uspešnemu poizkusu slovenske javnosti, da ustavi neučinkovite bitke v parlamentu, za katerimi tiho v privatne žepe odteka naš in evropski denar. Zbudili so se mladi, ki odločno zahtevajo odločitve parlamenta in vodenje države v korist večine prebivalstva in ne le v korist iznajdljive manjšine.«

Pri tem so se spraševali, ali so starejši v skupnem boju z mladimi storili dovolj. Zveza bi morala biti po njihovem mnenju, ker je najbolj množična humanitarna organizacija civilne družbe v Sloveniji, »najglasnejši zagovornik pravic starejših v soglasju z mladimi, na katerih sloni naša skupna prihodnost«. Namesto tega je, tako podpisniki, zašla »v krizo upravljanja in vodenja« in »postaja vse bolj transmisija za uveljavljanje prebivalcem Slovenije škodljivih vladnih ukrepov«. Članstvo izraža nezadovoljstvo s pojavljanjem zveze v javnosti in s podporo zakonom in ukrepom, ki niso v korist prebivalstva. »Predsednik ZDUS koketira s političnimi strankami.«

Na podlagi številnih očitkov kršenja statuta zveze je bil Sušniku že izdan opomin častnega razsodišča ZDUS. To je ugotovilo, da je prekoračil statutarna pooblastila, ki jih ima v funkciji predsednika zveze, in da je pri zagotavljanju javnosti dela ZDUS deloval neodgovorno. Opomin so mu izrekli zaradi visoke stopnje avtoritarnosti pri opravljanju funkcije predsednika ZDUS, pri čemer je bilo ugotovljeno, da zaradi njegovega odnosa »včasih prihaja do motenj v komunikacijah med članstvom in funkcionarji znotraj ZDUS«. Zaradi tega je s položaja predsednika strokovnega sveta že odstopil Milan Kranjc, s položaja predsednika strokovnega tima za razvoj pa Tomaž Banovec – oba sta med podpisniki poziva, naj Sušnik odstopi.

Kot ugotavlja častno razsodišče zveze, je predsednik pri podpori sedmemu protikoronskemu svežnju – ta je zaradi epidemije omogočal predčasno upokojevanje – in tudi pri stališčih in pripombah k Načrtu za okrevanje in odpornost deloval samovoljno.

Sušnik na poziv k odstopu odgovarja, da ne namerava odstopiti, na opomin, ki ga je izdalo častno razsodišče, pa se je že pritožil.

Zaupnico je poiskal pri upravnem odboru zveze in ta mu jo je izrekel že dvakrat. Zadnjič prejšnji teden. Gre sicer za odbor, ki ima od Sušnika neposredne koristi – člani upravnega odbora pogosto sedijo v različnih nadzornih svetih po državi.

A kar je bistveno: Sušnik se v želji po zaupnici obrača na napačen organ. Samo zbor članstva lahko sprejme ali zavrne odločbo razsodišča – če predsednik do sredine septembra zbora ne bo sklical ali ta o odločbi ne bo odločal, bo postala pravnomočna.

Kot to razumejo številni člani zveze, bo takrat edina etična odločitev, da Sušnik s predsedniškega položaja tudi res odstopi – in omogoči nov zagon ZDUS.