Kakšna je politika, ki se želi zavarovati pred lastnimi državljani?

Že ko je vlada s protiepidemijskimi ukrepi (protiustavno) prepovedala zbiranje ljudi pred parlamentom, drugo zbiranje pa je zgolj omejevala ali celo izrecno dovoljevala, je bilo jasno, da želi zavarovati svoje interese, se zavarovati pred kritičnim volilnim telesom. Odtlej si poskuša nedotakljiv status (oziroma vsaj precej manj dotakljiv in s tem neenak status v odnosu do preostalih državljanov) zagotoviti s spremembami zakonodaje. Zdaj kar s spremembo kazenskega zakonika, zakona, kjer so določena kazniva dejanja.

Kazenski zakonik določa denarno in zaporno kazen za tistega, ki drugemu z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja, »resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti …«. Gre za kaznivo dejanje grožnje, ki ga ureja 135. člen zakonika; ta tudi določa, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. Na pravosodnem ministrstvu so zdaj dodali odstavek, ki bo za nekatere ljudi določal višjo stopnjo varstva pred grožnjo; tem osebam ne bo več treba podati predloga za pregon, saj bosta policija in tožilstvo storilce morala preganjati po uradni dolžnosti.

In ne, bolj zaščitena ne bo kaka ranljiva skupina, pač pa prav nasprotno, najvišji predstavniki oblasti. »Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno zoper koga od najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega, se pregon začne po uradni dolžnosti,« bo poslej pisalo v kazenskem zakoniku, kjer pa dodatno varstvo ni predvideno za predsednika države. Posebnega pravnega varstva pa ne bodo deležni le visoki funkcionarji, ampak tudi njihovi bližnji, sorodniki, zakonski ali zunajzakonski partnerji, prijatelji.

»Po mojem mnenju gre za nepotrebno spremembo, saj je sedanja ureditev povsem primerna. Oškodovanec mora podati zgolj predlog, to ni nič posebnega, to lahko stori celo ustno. Mislim, da so oškodovanci za ta kazniva dejanja zadostno zaščiteni. Tudi rok za podajo predloga je bil s treh mesecev podaljšan na šest, kar je še dodatna zaščita. Če malo karikiram – tisti, ki se mu v šestih mesecih ne ljubi sprehoditi do najbližje policijske postaje in dati kratko izjavo, gotovo ni zainteresiran za začetek kazenskega postopka,« se je na to odzval kazenski odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar.

Kazenski zakonik bo predvideval višjo stopnjo zaščite za najvišje predstavnike oblasti.

Poleg tega nikakor ne gre zanemariti, da je v državnem zboru že dlje vložen predlog sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru, glede katerega se je vlada ravno v sredo strinjala z dopolnili notranjega ministrstva k njegovemu lastnemu zakonskemu predlogu, da se ugodi želji notranjega ministra Aleša Hojsa in se politična elita tudi v tem zakonu posebej zavaruje.

V zdaj veljavnem zakonu piše, da se za nedostojno vedenje kaznuje tisti, ki z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu drugega. Po novem zakonu bo to sicer še naprej veljalo za navadne smrtnike – še vedno bosta za obstoj prekrška morala biti izpolnjena oba pogoja kumulativno, »žaljive besede« in »škodljiva dejanja«. Drugače pa bo glede »uradnih oseb in najvišjih predstavnikov države«. Za prekršek nedostojnega vedenja do omenjenih oseb bo dovolj »vpitje«, »prepiranje« ali drugo nedostojno vedenje, ne bo potrebe po obstoju več pogojev sočasno. Tudi predvidena kazen bo višja, če bo posameznik nesramen do uradne osebe, poslanca ali ministra. In to enkrat višja, kot če bo nesramen do kogarkoli drugega. Določena kazen je kar 500 do 1000 evrov.

V predlogu sprememb obeh zakonov piše, da se višja stopnja zaščite za (politično) elito uvaja zaradi »javno znanih groženj politikom v zadnjem času« in »zaradi intenziviranja groženj poslancem in drugim visokim predstavnikom države Republike Slovenije v zadnjem času, ki so tudi javno znane in povezane z njihovimi delom oziroma pristojnostmi«. Če ne štejemo nekaj pljunkov neke marginalne skrajno desne klike, se sicer predstavnikom oblasti (tudi) v zadnjem času ni zgodilo nič posebnega. Če že, različne grožnje prihajajo prej z njihove strani kot pa obratno.

Ima pa vlada prav, res se s spremembo zakonodaje odziva na stanje v družbi. To kaže nezadovoljstvo med ljudmi nad vlado in še zdaleč ali celo prvenstveno ne nad ukrepi za omejevanje epidemije, kakor v številnih drugih (zahodno)evropskih državah. Gre za nezadovoljstvo zaradi preostalih potez, ki jih večina volilnega telesa razume kot škodljive, škodoželjne. Odziv volivcev je res dokaj močan, protesti potekajo že več kot leto, ne tako redko se jih udeleži večdesettisočglava množica in njeno sporočilo je tudi ves čas jasno, želi zamenjavo oblasti, ki jo označuje za avtoritarno, totalitarno, neofašistično. Gre pač za kritiko oblasti, ki je premosorazmerna z ravnanjem te oblasti.