Je sporni Hojsov amandma res usklajen s pravno službo DZ?

Pojasnila pristojnih kažejo, da ne in da je UKOM zavajal

Vlada je na torkovi na dopisni seji potrdila zdaj že razvpiti predlog sprememb 7. člena zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga je predlagalo ministrstvo za notranje zadeve in s katerim bi, povedano enostavno, uvedli zastraševanje in kaznovanje kritikov nosilcev oblasti. Nekoga, ki bi denimo vznemiril ali razburil poslanca ali predsednika vlade, bi lahko po novem doletela kazen od 500 do 1000 evrov. Pomenljiv pa je še en detajl iz sporočila za javnost po torkovi seji: vlada je napisala, da se s predlogi sprememb zakona »sledi tudi pripombam Zakonodajno-pravne službe državnega zbora«.

Zato smo na urad vlade za komuniciranje (UKOM) včeraj poslali zaprosilo za posredovanje mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora glede amandmaja k 7. členu zakona, iz katerega izhaja zgoraj citirana trditev v sporočilu za javnost. Torej trditev o usklajenosti besedila s stališčem zakonodajno-pravne službe. Na zaprosilo UKOM so nam danes odgovorili kar iz ministrstva za notranje zadeve, in sicer, da »prošnjo obravnavajo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja«. Od kod taka odločitev – mnenja zakonodajno-pravne službe o zakonih v obravnavi so namreč javna, ni jasno, odgovor pa, upoštevajoč novinarske izkušnje, običajno kaže, da gre za zavlačevanje in da nekega dokumenta, na katerega se organ sklicuje, (še) ni. Oziroma da je v sporočilu za javnost napisano nekaj, kar ne drži.

Dileme je dodatno razblinil odgovor službe za komunciranje državnega zbora. Na enako zaprosilo, če nam torej lahko posredujejo mnenje zakonodajno-pravne službe o konkretnem členu, so odpisali: »Mnenje k amandmaju bo zakonodajno-pravna služba podala na seji matičnega delovnega telesa.« Tudi ta odgovor kaže, kako (ne)resnična je navedba vlade, da amandma sledi pripombam zakonodajno-pravne službe. Edino mnenje te službe h konkretnemu zakonu je iz avgusta letos, v njem pa se služba seveda ne opredeljuje do omenjenega amandmaja, saj je bil formalno vložen šele 1. septembra - in to ne s strani ministrstva za notranje zadeve, kot ga je predstavila vlada, ampak koalicijskih strank SDS, NSi in SMC.

Da je amandma, ki ga je v torek potrdila vlada, sporen, je med drugim danes opozorila Pravna mreža za varstvo demokracije. Že v prvi točki (od štirih) je izpostavila, da predlagana ureditev nasprotuje sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

Da je amandma, ki ga je v torek potrdila vlada, sporen, je med drugim danes opozorila Pravna mreža za varstvo demokracije. Že v prvi točki (od štirih) je izpostavila, da predlagana ureditev nasprotuje sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Po slednji »morajo nosilci visokih političnih funkcij prenesti več, tudi grobe in pretirane - in ne manj javne kritike, kot to velja za običajne ljudi. ESČP se je večkrat postavilo na stališče, da se najvišji izvoljeni predstavniki države s pristankom na politično funkcijo “neizogibno in zavestno podredijo strogi kritiki njihovih besed in dejanj tako s strani novinarjev kot širše javnosti; zato morajo pokazati večjo stopnjo tolerance do kritike svojega delovanja.” (Lingens proti Avstriji, § 42) Še zlasti morajo politiki prenesti večjo stopnjo kritike, kadar so sami vir stališč, za katera je javna kritika pričakovana. (Mladina d.d. Ljubljana proti Sloveniji, § 40).« Hkrati so zapisali, da je ESČP »tudi večkrat izrecno poudarilo, da zagotavljanje večje pravne zaščite najvišjih predstavnikov države s posebnim zakonom praviloma ni v skladu z duhom Evropske konvencije o človekovih pravicah (Otegi Mondragon proti Španiji, § 55; Pakdemirli proti Turčiji, § 52; Artun in Güvener proti Turčiji, § 31).« V Pravni mreži omenjeni dopolnitvi zakona »ostro nasprotujejo« tudi zato, ker ima zastraševalen učinek, vzpostavlja privilegirano kategorijo državljanov ter je vsebinsko nejasen in kot tak v nasprotju z načelom določnosti pravnega reda.