Shang Chi in legenda o desetih prstanih

Uvod v nesmrtnost.

Marvelovi superjunaki običajno rušijo rekorde v pravičništvu, Shang Chi (Simu Liu), alias »Shaun«, ki Marvelovo kinematično vesolje – prek lepo koreografiranega hongkonškega kung fuja, eksplozivne wuxie in obračunov z letečimi zmaji – raztegne na Daljni vzhod (tako kot ga je Črni panter raztegnil v Afriko), pa ruši rekorde v lažni skromnosti: zelo dobro se zaveda svojih nadnaravnih superjunaških sposobnosti, a ne premika planetov ali kozmičnih sfer, temveč se v nekem prestižnem sanfranciškem hotelu preživlja s parkiranjem avtomobilov. Ne živi v kakem vzporednem ali fantazijskem svetu, temveč v povsem banalni garaži. Ne prijateljuje z Marvelovimi Maščevalci, temveč zabušava s prijateljico, ki ima veliko srce in dober smisel za humor (Awkwafina). Kar je precej mazohistično, če pomislite, da je direktni potomec Wenwuja (Tony Leung), alias »Mandarina«, pohlepnega nesmrtnega diabolika, ki je deset magičnih prstanov – okej, bolj obročkov, zapestnic – prelevil v vsemogočno orožje, s katerim sam premaguje vojske, spreminja zgodovino in osvaja svet.

Toda ko na avtobusu z bando, ki mu zateži, obračuna najprej v slogu Jackieja Chana in potem še v slogu Brucea Leeja (avtobusu se medtem dogaja Hitrost), ne more več tajiti svojih smrtonosnih borilnih »specialnosti«. In ko se zavihti v neonski Macao, da bi zaščitil Xialing (Meng’er Zhang), svojo kung fu sestro, ugotovi, da zaščite ne potrebuje, saj je kraljica ilegalnih borb, tako da je le še vprašanje, kdaj se bosta soočila s svojim karizmatičnim očetom, ki hoče oživiti svojo mrtvo ženo (Fala Chen), nekdanjo superjunaško bojevnico, ki jo na velikem družinskem »srečanju« nadomešča njena sestra, Jiang Nan (Michelle Yeoh). Družina se po dolgem času spet zbere – in film, odgovor na azijsko podreprezentiranost v holivudskih filmih, ne pušča nobenega dvoma, da družino skupaj drži nasilje. To je film o nasilju v družini. Marvel je Disneyjev, Shang Chi in Xialing pa sta tipični disneyjevski siroti, navsezadnje, njuna mati je mrtva, medtem ko je Wenwu, njun oče, prestar, da bi ga lahko kar tako imela za svojega očeta, saj je star tisoč let. Je pa res, da je videti kot superjunaška verzija Keyserja Sözeja, nesmrtnega šekspirjanskega diabolika, ki je pridobil strašno moč, a izgubil družino, ženo in otroke – še večjo, tako rekoč brezmejno moč pa je pridobil, ko je svojo družino pobil. (kino)