Z zvijačami proti pravici do splava

S prvim septembrom je v konservativnem Teksasu začel veljati zakon, ki prepoveduje splav, saj umetno prekinitev nosečnosti dovoljuje le še do šestega tedna nosečnosti, ko večina žensk sploh še ne ve, da je noseča. V ZDA je sicer pravica do splava od leta 1973 ustavna pravica.

V Teksasu in drugih konservativnih državah se pravica do splava tako ali drugače omejuje in krči že desetletja. Zaradi uvajanja vedno strožjih pogojev za klinike, ki opravljajo splav, se je število teh od leta 1980, ko jih je bilo v Teksasu 128, skrčilo na le še 24. Stopnjo dostopnosti ustavne pravice do splava v Teksasu lahko ponazorimo s primerjavo s položajem v Sloveniji. V Teksasu živi okoli 29 milijonov ljudi, splav je mogoče opraviti na 24 klinikah. V Sloveniji, kjer živi le dobra dva milijona ljudi, pa splav opravlja približno 280 ginekologinj in ginekologov.

In tako kot v dosedanjih primerih omejevanja te ustavne pravice se je tudi prepoved v Teksasu zgodila z zvijačo. Doslej je vladajočim konservativcem tam uspelo zapreti številne klinike, ker so postavili »najvišje standarde« za pravice žensk, ki želijo narediti splav. Večina klinik je bila prisiljena zapreti vrata, ker niso bile sposobne zagotavljati teh najvišjih »standardov«, recimo zakonsko zelo razkošno določene širine vseh hodnikov od vstopa v kliniko do ordinacije.

Tokratna zvijača pa je v tem, da je piscem zakona uspelo (vsaj za zdaj) izogniti se pravni presoji ustavnosti tovrstne (že na prvi pogled neustavne) prepovedi splava. Odgovornost za izvajanje zakona so namreč odvzeli vsem siceršnjim vladnim uradnikom in funkcionarjem in to delo zaupali sleherniku. Skrb za izvajanje zakona so zaupali vsakomur, ki opazi, da kdo sodeluje pri opravljanju splava po šestem tednu nosečnosti. In vsakdo lahko zoper vsakogar, ki to počne, vloži tožbo v višini 10 tisoč dolarjev. Takšno tožbo zoper istega človeka ali kliniko lahko vloži tudi po več posameznikov za zgolj eno dejanje pomoči pri nedovoljenem splavu. Vsakič po 10 tisoč dolarjev.

Vrhovni sodniki so z večino Trumpovih konservativnih sodnikov s petimi glasovi proti štirim odločili – ker ni poimensko znanega izvajalca zakona, zoper njega ni mogoče vložiti tožbe in torej ni mogoča vsebinska presoja, ali novi teksaški zakon krši ustavno pravico ali ne. Vrhovni sodniki so s tem potrdili zakon, ki je bil napisan tako, da ga vrhovni sodniki ne bi mogli presojati.

Zadeva je skorajda komična z vidika, kaj vse so konservativni politiki in sodniki pripravljeni storiti za to, da bi družbo oblikovali po svoji (konservativni) podobi. A za ženske v Teksasu vse to že dolgo ni več smešno. Ni seveda presenečenje, da je Aleš Primc ob novici iz Teksasa hitro tvitnil, da je bil premagan morilski lobi, navdušenje pa sta delila tudi Alenka Jeraj, poslanka stranke SDS, in Uroš Urbanija, šef vladnega urada za komuniciranje.