DK, STA

 |  Politika

»Slovenija bo svobodna, demokratična in antifašistična!«

Danes se bo ob 17. uri v Parku Zvezda v Ljubljani odvila proslava ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini

Utrinek z ene od proslav v prejšnjih letih. Vrnitev Primorske k matični domovini praznujemo v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947. Pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke.

Utrinek z ene od proslav v prejšnjih letih. Vrnitev Primorske k matični domovini praznujemo v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947. Pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke.
© Miro Majcen

V Parku Zvezda v Ljubljani ob Sidru bodo danes ob 17. uri Socialni demokrati skupaj z občankami in občani tradicionalno počastili državni praznik - Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Ob podpori Partizanskega pevskega zbora bodo zapeli primorsko himno - Vstala Primorska in tako čestitali vsem državljankam in državljanom Slovenije ob državnem prazniku.

"Nekoč so fašisti želeli prestrašiti slovenski narod, si ga podjarmiti in izbrisati. A vera, da si pravičnost in svobodo lahko izborijo tudi proti močnejšemu nasprotniku, je dala samozavest vsem borkam in borcem ter pogumnim ljudem, ki se niso uklonili, ampak uprli. Ta samozavest je gnala narodnoosvobodilni boj in antifašizem, na katerem je utemeljena današnja združena Evropa in tudi Slovenija. To je spomin, ki ga je vredno ohranjati. Še toliko bolj zaradi sodobnih fašistov, ki mislijo, da nas lahko ustrahujejo in si podrejajo vse vzvode oblasti. Tega ne bomo dopustili. Slovenija bo svobodna, demokratična in antifašistična!" so zapisali v sporočilu.

Osrednja državna proslava ob 74. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini je bila v soboto, 11. septembra v Idriji. Med drugimi se je je udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je ob robu dogodka izpostavil pomen življenja v sožitju. "Mislim, da je dovolj prostora za vse, da lahko živimo skupaj, je pa tak čas, da se pa moramo potruditi. Ta proslava je bila lepa za Primorce in upam, da tudi za vse Slovence," je dejal Pahor.

"Nekoč so fašisti želeli prestrašiti slovenski narod, si ga podjarmiti in izbrisati. A vera, da si pravičnost in svobodo lahko izborijo tudi proti močnejšemu nasprotniku, je dala samozavest vsem borkam in borcem ter pogumnim ljudem, ki se niso uklonili, ampak uprli."

Vsebina proslave, ki jo je režiser in scenarist Dušan Moravec združil pod sloganom Tujega nočemo, svojega ne damo, je nosila simbolno sporočilo. "Za proslavo sem si izposodil Vorančev slogan Tujega nočemo, svojega ne damo, a z vprašajem na koncu. Ali res svojega ne damo, glede na to, kaj vse smo v preteklosti že našega nekritično razprodali? A če česa, potem Primorske ne damo. In tudi zato so proslavo soustvarili kulturni ustvarjalci z idrijsko-cerkljanskega dela Primorske," je poudaril.

Praznik je sicer uradno poimenovan "vrnitev Primorske", prireditelji proslave v Idriji pa so slovesnost naslovili "priključitev Primorske".

"Leta 2005, ko smo dobili ta državni praznik, so ga poimenovali vrnitev Primorske. Vendar Primorci vedno govorimo o priključitvi, kajti priključili smo se matični domovini, katere del prej nikoli nismo bili, torej se nismo mogli vrniti. Poslanci so o tem razpravljali, bila je pobuda za preimenovanje praznika, vendar so jim za to, kot smo že vajeni, zmanjkali štirje glasovi, in tako bomo v sredo praznovali 'vrnitev' Primorske, tukaj v Idriji pa so praznovali 'priključitev', kar je v medijih in na družbenih omrežjih vzbudilo že precej polemik," je za TV Slovenija poročala Mojca Dumančič.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.