Najbolje plačani menedžerji ne bodo plačevali manj socialnih prispevkov

»Gre za tragičen razplet,« je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak pripomnil ob tem, da je vlada iz zadnje različice predloga zakona o debirokratizaciji črtala uvedbo socialne kapice. Oziroma razvojne kapice, kot so jo preimenovala interesna združenja gospodarstva. Šlo je za predlog, ki bi odpravil veljavni solidarnostni sistem, saj bi se prispevki za socialno varnost po novem zaračunavali do 6000 evrov bruto plače, presežek nad tem zneskom pa bi bil razbremenjen prispevkov.

Vlada je morala predlog umakniti, saj zanj nima več dovolj glasov znotraj razpadajoče koalicije (glasove naj bi odrekli poslanci DeSUS) in bi v nasprotnem tvegala padec celotnega protibirokratskega zakona. Umik predloga uvedbe socialne kapice je med gospodarstveniki sprožil razočaranje, je potrdil Brodnjak, iz Gospodarske zbornice (GZS) so sporočili: »Brez razvojne kapice ni razvojnega preboja.« Del vlade v zadnjih dneh že skuša očitno omiliti jezo menedžerjev; nekateri ministri in sam premier Janez Janša na predvolilnih romanjih, ki jih vlada izvaja že ves september, izrekajo podporo razvojni kapici.

Predlagatelji socialne kapice, zbrani okoli protibirokratskega prvoborca in davčnega guruja Ivana Simiča, so uvedbo kapice pri 6000 evrih bruto že v prvotnem predlogu zakona pojasnili izredno slabo. Brez utemeljitev, resnih izračunov, s pavšalnimi projekcijami luknje v zdravstveni in pokojninski blagajni. Utemeljitev se je glasila: »Glede na razmere v praksi, ko se je zaradi neobstoja najvišje osnove, nad katero se ne obračunavajo prispevki za socialno varnost, veliko fizičnih oseb odločilo, da se zaposli v drugih državah, je nemogoče določiti točen znesek zmanjšanja javnofinančnih prihodkov. Pavšalno lahko ocenimo, da bo izpad javnofinančnih prihodkov v začetni fazi znašal med 40 in 50 milijonov evrov letno.«

V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ter v Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so takoj začeli opozarjati, da bodo zaradi uvedbe kapice izpadi v blagajnah višji, ocenili so jih na 115 do 165 milijonov evrov na leto. Postalo je jasno, da bi uvedba kapice pri predlaganih 6000 evrih bruto zajela in finančno okrepila najbolje plačane menedžerje, ne pa visoko izobraženega razvojnega kadra. Zgolj medklic: predsednik uprave NLB Brodnjak je imel lani 384.734,20 evra fiksnih bruto prejemkov plus 2.250,22 evra bonitet.

Kakorkoli; razmišljati o davčnih odpustkih najbolje plačanim v času gospodarske negotovosti in rekordnega proračunskega primanjkljaja je politično in predvolilno všečno, a javnofinančno nedopustno.

V tem kontekstu je potrebno pogledati tudi predlog sprememb treh davčnih zakonov, ki jih je vlada maja letos poslala v državni zbor. Sveženj predvideva znižanja davčnih prilivov, leta 2022 za 232 milijonov evrov, po dokončni uveljavitvi leta 2025 za 887 milijonov. Projekcije Fiskalnega sveta kažejo, da predlagane spremembe »brez sprejema dodatnih diskrecijskih ukrepov, ki bi zagotovili njihovo javnofinančno nevtralnost« pomenijo tveganje za vzdržnost javnih financ.