Alternativa Janši

V 38. številki Mladine, dne 24.9.2021 sem prebral zanimiv članek s tem naslovom, spisal ga je Borut Mekina. To je odlična analiza dogajanja v zgodnjem predvolilnem obdobju.

Sedaj se kot alternativa pojavlja koalicija štirih strank, imenovana KUL. Te so podpisale listino o povolilnem sodelovanju, v njej so navedle štiri prioritetne stebre, zdravstvo, solidarnost, ekologija in razvoj.

Glede na izjave predsednic in predsednikov strank pa izzveni, da je glavni motiv nesodelovanje z Janšo. Prioritetni stebri so napisani tako neprivlačno in učeno, da jih ljudje ne bomo ponotranjili.

S antijanšizmom imamo v zadnjem času zelo slabe izkušnje. Zato tak pristop ni privlačen. To so ugotovili tudi protestniki in nekatera gibanja, ki imajo slabe izkušnje s tako imenovanimi levimi in desnimi strankami.

Moj sin in njegova partnerka sta se zaradi neperspektivnosti za mlade v času prve Janševe vlade in kasneje Pahorjeve preselila v Skandinavijo, natančneje na Norveško. Tam sta glede na izobrazbo zelo hitro dobila zaposlitev. Ves čas sta spremljala dogajanje v domovini, a nobena vlada, leva ali desna , ni storila ničesar, da bi bila domovina mladim privlačna.

Z ženo ju večkrat obiščeva. Pozanimal sem se, kako imajo to urejeno na Norveškem. Ravno v času najinega obiska letos so bile tam volitve. Zanimivo je, da tam zamenjava vlade v ničemer ne spreminja temeljnih postulatov države, kot so šolstvo, zdravstvo, sociala, skrb za mlade, obrambo, skrb za naravo, pravni sistem, zunanjo politiko in druge zadeve.

Vse vlade, od Lojzeta Peterleta dalje, so radikalno spreminjale tako rekoč vse. Dejstvo sicer je, da so največje spremembe uvajale vse tri vlade, ki jih je vodil in vodi janez Janša. Mekina pravilno ugotavlja, da Janša vse to počne, ker lahko, a antijanšizem ni pravi odgovor na to.

Če bi stranke koalicije KUL ponudile možnost ljudem, da sodelujejo v nujnih spremembah na vseh področjih, ki jih trenutno uničuje, upam, da zadnja Janševa vlada, bi bila tudi volilna udeležba bistveno boljša.

Zakaj ne bi v času vladanja KUL organizirala široke strokovne in javne razprave o vseh postulatih države. Torej, kakšno zdravstvo, šolstvo, pravno državo, obrambo, socialo, varstvo narave in javno upravo želimo. Rezultate teh razprav bi državljanke in državljani potrdili na referendumu in bi morali biti obvezno navodilo za vsako naslednjo vlado.

Nekatere države, predvsem v področju Beneluksa imajo vpeljano obveznost volitev. Neupravičeno neudeležbo na različne načine sankcionirajo. Tako velika večina sodeluje v razvoju države. Sicer so volitve nelegitimne, tu ima Janša prav, s to razliko, da so zanj nelegitimne, kadar na njih izgubi.

Država je skupnost državljank in državljanov in menim, da bi morali biti aktivni in tudi soprevzemati odgovornost za prijetno bivanje v njej.

Tako sodelovanje bi brez dvoma pritegnilo tudi protestnike in gibanja, ki se v političnih strankah ne vidijo.