Prostost

Brat in sestra, še otroka, živita s stricem na Menorci, slovitem balearskem otoku, ki bi se lahko imenoval tudi Prostost. Njunih staršev itak ni. Izvemo le, da je bil oče mornar, ki ga je vzelo morje, in da je mama našla delo – nekje v Alžiriji. Otroka, zelo osamljena, a razpoložena za elizijsko potepanje, se prepuščata fantaziji in sanjarjenju, ki ju še dodatno buri skrivnostni tujec, pripovedovalec bujnih, krutih zgodb, morda imaginarni prijatelj.

Preteklost se komaj zadržuje, mrtvi vidijo, skeleti ne spijo, virus razsaja, a tudi narava je neverjetno živa – vihrava, intenzivna, grozeča, tako rekoč gotska. Nenehno sodeluje – kot soundtrack odraščanja. Šumi, ječi, grmi. Kot bi hotela izreči to, kar ljudje zamolčijo. Brata Grimm bi se tu počutila vsaj tako dobro kot Edgar Allan Poe. Tu bi se lahko dogajali Vsiljivci, Panov labirint in Piknik pri Hanging Rocku. Marc Recha, katalonski auteur, bolj Iciar Bollain kot J. A. Bayona, ne snema grozljivk (kot to počnejo številni katalonski filmarji), toda Prostost, njegov zadnji film, s katerim se bo 11. oktobra v Kinodvoru odprla njegova restrospektiva, ki se bo takoj zatem nadaljevala v Slovenski kinoteki (med 12. in 29. oktobrom), je prepojen z nelagodno, morasto, ekspresivno napetostjo, ob kateri se nenehno bojite, da bosta otroka kar nenadoma izginila. Čakajte, da se v travo upre veter. In čakajte, da se potem vanju upre kamera. Ti mali, transcendentalni, bressonovski spektakli narave so trenutki, ko postanejo Rexovi filmi imerzivni, pa četudi so pogosto tako osebni, tako intimni, tako avtobiografski in tako antikomercialni, kot da sploh niso za javnost, toda če boste pogledali še ostale njegove filme (Pravi dan za polet, Malega indija, Avgustovske dneve, Paua in njegovega brata, Češnjevo drevo, Praznih rok, Nebo se dviga), boste videli, kako fetišistično, kako ritualno in kako proustovsko se v »Rechovem kinematičnem univerzumu« vedno znova prepletajo Katalonija, morje, reke, otoki, skalnata krajina, otroci, bratje, odsotni starši, otroški off, pripovedovanje zgodb, sanjarjenje, dolge tišine, osamljenost, marginalno, prekarno življenje, arhivski črno-beli posnetki, dež, veter, potovanja, zenovsko brezdelje in prostost – oh, in predator, ki protagonista Malega indija prisili, da stori to, česar si ne upajo niti najekstremnejše katalonske grozljivke. (Kinodvor & Slovenska kinoteka)