Obvladovanje bolečine

Svetovni dan boja proti bolečini

Svetovni dan boja proti bolečini, ki ga obeležujemo danes, želi ozaveščati ljudi o pomenu obvladovanja bolečine. V povprečju vsak posameznik vsako leto občuti deset vrst bolečine. Najpogostejša je bolečina v križu, ki jo doživlja dobra polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa skoraj vsak. Leto 2021 je tudi svetovno leto bolečine v križu.

Po ocenah za leto 2017 je to bolečino imelo 7,5 odstotka svetovne populacije, kar predstavlja 577 milijonov ljudi, izpostavlja predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine Barbara Kosmina Štefančič.

V Sloveniji ima glede na raziskavo iz leta 2019 po njenih besedah kronično bolečino 22 odstotkov odraslih, daleč najpogostejša kronična bolečina pa je ravno bolečina v križu in hrbtenici, ki se pojavlja pri 63 odstotkih bolnikov s kronično bolečino. Bolečina v križu je tudi eden od glavnih razlogov za bolniški stalež, ki je pogosto dolgotrajen in tudi eden od glavnih razlogov za prezgodnjo invalidsko upokojitev.

Čeprav je bolečina v križu zelo pogosta, zdravniki velikokrat ne najdejo natančnega vzroka zanjo, zaradi česar jo kar v 85 do 95 odstotkih označijo kot nespecifično. Takrat je osnovni cilj lajšanje in zdravljenje simptomov, navajajo v združenju.

Bolečina v križu večinoma ne pomeni nevarnosti za zdravje. Pri 90 odstotkih ljudi mine v dveh do treh tednih. Pomembno pa je, da akutno stanje ustrezno lajšamo, saj s tem zmanjšamo možnost za vnovično bolečino in za razvoj kronične bolečine v križu, poudarja Gorazd Požlep iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Ker se ob akutni bolečini v križu pogosto pojavi tudi vnetje, takšna bolečinska stanja bolj uspešno lajšajo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in ne z zdravili, kot je paracetamol, ki nima protivnetnega učinka. Pomagajo tudi topli ali mrzli obkladki ter počitek, ki pa naj ne traja več kot dan ali dva. Takoj ko je mogoče, naj bolniki po njegovem nasvetu nadaljujejo vsakodnevne aktivnosti in izvajajo vaje za krepitev hrbtnih mišic. Dolgotrajen počitek namreč lahko bolečino samo še poslabša, je dodal.

Čeprav je bolečina v križu zelo pogosta, zdravniki velikokrat ne najdejo natančnega vzroka zanjo, zaradi česar jo kar v 85 do 95 odstotkih označijo kot nespecifično. Takrat je osnovni cilj lajšanje in zdravljenje simptomov, navajajo v združenju.

Lahko se zgodi, da bolečina ni omejena na hrbtenico, ampak se širi v zadnjico in nogo. V tem primeru gre za t. i. nevropatsko bolečino, ki jo bolniki občutijo kot mravljinčenje ali kot elektrizirajočo oziroma pekočo bolečino. Ti simptomi se pogosto pojavljajo ali stopnjujejo konec dneva in ponoči, kar zelo moti spanec. Bolniki lahko občutijo tudi oslabelost mišic ali doživijo celo hude motorične težave.

Nevropatsko bolečino povzroči neposredna poškodba ali bolezen živca oziroma živčevja. Ti znaki po Požlepovih navedbah kažejo, da je lahko prizadeto živčevje. Če simptomi v dveh do treh tednih ne izginejo ali pa se celo stopnjujejo, je potreben obisk pri zdravniku.

Združenje ob svetovnem dnevu organizira aktivnosti, s katerimi želi prispevati k boljšemu razumevanju in obravnavi kronične bolečine v križu predvsem pri delovno aktivnih. Ob tej priložnosti poudarjajo, da je pomembno povečati možnosti za sočasno obravnavo bolnika pri strokovnjakih, ki se bolečine lotevajo z različnih zornih kotov.