»Neoliberalizem in medicina nas prepričujeta, da gre za problem posameznika«

"V neoliberalizmu refleksija družbenih okoliščin, ki pogojujejo pandemično, globalno širjenje anksioznih in depresivnih motenj, ni zaželena. Po neoliberalistični ideologiji si za svoje življenje odgovoren predvsem sam. Vsi naj bi imeli enake možnosti in priložnosti – izkoristi jih, vse je odvisno od tebe. Če boš vztrajen, učljiv, če boš dovolj vlagal v svoje zdravje, v razvijanje znanj in veščin, boš uspel. A raziskave kažejo, da se družbena neenakost, ki je gojišče vseh vrst telesnih, duševnih in socialnih patologij, povečuje. Možnosti za uspeh je vse manj. Ampak namesto da bi širjenje anksioznih in depresivnih motenj razumeli kot signal družbene patologije, nas neoliberalistična ideologija na čelu z medicino prepričuje, da gre za problem posameznika oziroma za problem strukture in kemije njegovih možganov. Kriv naj bi torej bil vsak sam, njegov serotonin, in zato, kot pravi Renata Salecl, je toleranca do tesnobe – in ta se širi bolj kot covid – vse manjša. Absurdno, ne?"

(Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je v intervjuju za MMC RTV Slovenija spregovoril o tem, da je v sodobnih družbah toleranca do tesnobe nižja, kot je bila nekoč. O tem v svojem delu z naslovom O tesnobi piše tudi sociologinja in filozofinja Renata Salecl, v katerem pravi, da si posameznik v kapitalistični produkciji težje privošči občutja, ki zmanjšujejo njegovo produktivnost in uničujejo iluzijo življenja kot uspešnega projekta.)