Krik na pomoč

Po letu in pol pandemije koronavirusne bolezni se kaže hud davek, ki ga življenje v zaostrenih razmerah terja pri otrocih in mladostnikih. Negotovost glede prihodnosti, strah pred boleznijo, dolgotrajno zaprtje šol in posledično manj medosebnih stikov, zato pa toliko več preživetega časa pred zasloni pametnih telefonov in računalnikov na mlajših generacijah puščajo posledice. Duševne stiske in motnje so v porastu, najbolj so na udaru najstniki, vse več jih išče psihološko in tudi psihiatrično pomoč. Vse več jih v zaostrenih razmerah tudi obupuje nad življenjem in poskusi narediti samomor. Kot opozarjata strokovnjakinji, s katerima smo govorili, je pandemija covid-19 dokončno razgalila vse razsežnosti epidemije duševnih težav slovenskih mladostnikov, ki traja že leta – in jo še silovito pospešila.

»Marca letos smo v Sloveniji imeli popoln kolaps pedopsihiatrije. Vsi oddelki po institucijah po vsej državi so bili polno zasedeni, pomagali smo si z zasilnimi posteljami. Ni bilo dovolj kadra, ni bilo dovolj prostora, potrebe po nujnih obravnavah pa so se močno povečale,« pripoveduje predsednica izvršnega odbora Združenja za otroško in mladinsko psihiatrijo dr. Hojka Gregorič Kumperščak, sicer predstojnica enote za pedopsihiatrijo v UKC Maribor. Omenjeno združenje je v preteklem letu in pol z javnimi izjavami večkrat opozorilo na katastrofalne posledice dolgotrajnega zaprtja šol in na omejene zmogljivosti institucij, ki naj bi skrbele za duševno zdravje otrok in mladostnikov – toda opozorila so bila zaman.

Pod posebej velikim pritiskom je bila (in je še vedno) služba za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, kjer obravnavajo osnovnošolske otroke z urgentnimi stanji ter otroke in mladostnike do 18. leta z motnjami hranjenja; njena predstojnica dr. Marija Anderluh razmere opiše kot »kritične. Ker prevzemamo tako veliko breme urgentnih obravnav za velik del države, potrebujemo kadrovske okrepitve, otroške psihiatre, klinične psihologe in posebej v zdravstveni negi, kjer smo tako kot vsi ostali oddelki klinike in UKC prispevali kader tudi v covid oddelke.«

Do konca letošnjega septembra so v službi za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana nujno obravnavali 191 otrok, 90 odstotkov več kot v zadnjem »normalnem letu«, 2019.

Ob tem je naval mladih, ki nujno potrebujejo ustrezno psihološko in psihiatrično obravnavo, resnično velik. Na ljubljanski pedopsihiatriji po besedah dr. Anderluh število nujnih obravnav strmo narašča vse od oktobra 2020. Zgolj v tem letu so do konca septembra zaradi urgentnih stanj obravnavali 191 otrok, kar je za 63 odstotkov več kot v celotnem letu 2020, in za dobrih 90 odstotkov več kot v letu 2019. Številni izmed mladih pacientov in pacientk po nujnih obravnavah potrebujejo še hospitalizacijo; slednjih je za približno petino več kot v lanskem letu. Kot pravi Marija Anderluh, bi bilo hospitaliziranih otrok še več, če bi oddelek – ki je večino časa stoodstotno zaseden – imel več postelj. Septembra jim je s podporo ministrstva za zdravje, vodstva UKC in Pediatrične klinike v Mestni otroški bolnišnici končno uspelo urediti dodatna ležišča in tudi dnevno enoto.

Ko otrok ni v redu

Ti trendi so povsem v skladu z opažanji kliničnih psihologov in pedopsihiatrov po vsem svetu. Po študiji ameriškega zveznega Centra za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni (CDC) se je število poskusov samomorov med najstnicami od 12. do 17. leta pozimi 2021 povečalo za 51 odstotkov glede na isto obdobje v zadnjem »normalnem« letu, 2019. Kot opažata naši sogovornici, med pandemijo tudi vse več slovenskih mladostnic in mladostnikov obupuje nad življenjem. »Najpogostejši razlogi obravnav so depresivne motnje s samopoškodovalnim in samomorilnim vedenjem, akutne oblike motenj hranjenja, posebej anoreksije, nervoze, anksiozne motnje, povezane z nezmožnostjo ponovne vključitve v šolsko okolje, pri mlajših tudi vedenjske težave,« pravi Marija Anderluh. Do konca septembra so v službi za otroško psihiatrijo zaradi anoreksije obravnavali že skoraj tretjino otrok (predvsem gre za najstnice) več kot v celotnem letu 2020; glede na leto 2019 pa je povečanje več kot 90-odstotno.

Združenje za otroško in mladinsko psihiatrijo je vztrajno opozarjalo na posledice, ki jih utegne imeti rigorozno zaprtje družbe na duševno zdravje mlajših generacij. Že junija 2020, neposredno po prvem valu koronavirusne bolezni, so tako v javni izjavi opozorili na stisko, v katero je učence in dijake pahnilo zaprtje šol, in slednjega označili kot »odklon, ki ga ne bi bilo pametno ponoviti«. Kljub svarilom stroke in protestom učiteljev in staršev se je zgodilo točno to, osnovne in srednje šole so bile zaprte od sredine oktobra 2020 do 15. februarja 2021, polnih pet mesecev.

Druga resničnost

Nekatere najstnike je v samomorilne misli in motnje hranjenja pahnila socialna izolacija; drugi so doživeli svojevrstno travmo, ko so se februarja šole ponovno odprle in je bilo treba na hitro nadoknaditi nakopičeni zaostanek v obravnavani snovi. Hojka Gregorič Kumperščak pa danes dodaja, da je poleg zaprtja šol na duševnost povprečnega mladostnika vplivala še cela vrsta drugih dejavnikov: »Težko je s prstom kazati na en sam vzrok. Korona je korenito spremenila konstalacije znotraj družbe, pa tudi znotraj posameznih družin; vsi smo se znašli v stiski in marsikateri od staršev že sam zase ni zmogel obvladovati svojih težav. Gotovo pa so najbolj na udaru najstniki, saj še posebej potrebujejo medvrstniške stike in skupine, znotraj katerih lahko izpolnjujejo razvojne naloge.« Mariborska zdravnica opaža, da se je poleg že naštetih težav v preteklih mesecih močno povečalo tudi število primerov nekemičnih odvisnosti – zlasti od pametnih telefonov, družbenih omrežij in računalniških iger, s katerimi so mladi skušali premostiti nastalo praznino.

Med vzroki za povečanje števila hospitalizacij otrok in najstnikov med korono prednjačijo samomorilnost, samopoškodovanje, anoreksija, depresija in tesnoba.

To je posebna težava, kajti bežanje v navidezno resničnost lahko bistveno ogrozi mladostnikovo sposobnost za življenje v stvarnosti. Na to opozarja Marija Anderluh: »Zdi se, da so predvsem pri dekletih težave povezane z velikim porastom časa, ki ga preživljajo na družbenih omrežjih, kjer so izpostavljene različnim tveganjem: merjenju priljubljenosti v številkah, izpostavljanju svoje telesne podobe, medvrstniškemu nasilju, neprimernim vsebinam, različnim vrstam spolnega nasilja; raziskave tudi kažejo, da so številni otroci že precej zgodaj v stiku s pornografijo.« Najstniki, ki se pospešeno umikajo na splet in tam preživijo že dobršen del dneva, so »socialno šibkejši, težje se znajdejo v vsakdanjem življenju, marsikdaj so nezmožni navezovanja tesnejših, globljih, pristnejših stikov. Tudi na oddelku opažamo, da težje vzpostavljajo odnose z osebjem.«

Pandemija koronavirusne bolezni je radikalno okrepila vzroke za duševne stiske in motnje, ki že nekaj časa tarejo slovenske otroke in mladostnike, in razkrila slabosti mreže za njihovo preprečevanje in zdravljenje, ki jih je povzročilo večletno sistemsko zanemarjanje pedopsihiatrije. Nobenega dvoma ni, da bo slovenska družba posledice čutila še več let.

K sreči se zadeve premikajo na bolje; ministrstvo za zdravje letos vzpostavlja mrežo centrov za duševno zdravje otrok v 25 zdravstvenih domovih, po besedah dr. Anderluh pa država tudi išče načine za zagotovitev zadostnega števila otroških in mladinskih kliničnih psihologov in psihiatrov.