Kako je potekalo poveljevanje

V torek, 5. oktobra okoli pol štirih, so policisti na terenu v centru Ljubljane prejeli ukaz, da je treba uporabiti vsa prisilna sredstva, ki so na razpolago, in pridržati čim več ljudi. Šlo je za nedvoumen ukaz policiji, da sama napade v tistem trenutku povsem mirno množico.

Zakon ne predvideva splošnega ukaza o uporabi vseh prisilnih sredstev. Predvideva, da najprej pride do kršitve, kateri sledi opozorilo policije kršiteljem, naj s kršitvami prenehajo. In tako bi moralo biti vsakič, preden policija uporabi neko prisilno sredstvo. Na več lokacijah po Ljubljani pa smo lahko videli, kako je policija z vodnim topom z vodo, v katero je bil primešan solzivec, brez vnaprejšnjega opozorila škropila ljudi, ki javnega reda sploh niso kršili. Poleg tega se solzivec v skladu z zakonodajo v kateri koli obliki lahko uporabi le po izrecni odredbi vodje, torej direktorja policijske uprave oziroma vodje operativnega štaba. In iz teh operativnih štabov ni bilo posameznih ukazov o uporabi solzivca, pač pa le v uvodu omenjen splošni ukaz o masovni uporabi prisilnih sredstev.

Po neuradnih, a preverjenih podatkih je poveljevanje policiji tisti torek potekalo iz dveh operativnih štabov hkrati. Na OKC Ljubljana na Prešernovi ulici se je nedavno postavljeni direktor Policijske uprave Ljubljana odrekel vodenju operativnega štaba in za to nalogo pooblastil Dejana Čulka, vodjo sektorja uniformirane policije. Slednji je sicer eden od treh policistov, ki jih je direktor policije Anton Olaj nedavno kaznoval z opozorilom pred odpovedjo delovnega razmerja, ker je policija pod njihovim vodenjem z mirnega protivladnega protesta odstranila neonacistične provokatorje, t. i. rumene jopiče. Prav Rupnik in Olaj pa sta Čulku »stala za hrbtom« in dejansko, neformalno izdajala ukaze.

Še precej bolj nenavaden je bil položaj v drugem operativnem štabu, ki je bil vzpostavljen zaradi dogodka EU – Zahodni Balkan s sedežem v centru za varovanje in zaščito na ulici Jožeta Jame. Tam je formalno poveljevanje vodil direktor uprave uniformirane policije Danijel Lorbek, a tudi on je bil zgolj izvrševalec (neformalnih) ukazov. Za njegovim hrbtom sta namreč stala notranji minister Aleš Hojs in državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič. Najbolj sporni ukazi policistom na terenu naj bi prihajali prav iz tega operativnega štaba.

Poleg ukaza o vsesplošni uporabi prisilnih sredstev zoper vsakogar so tisti dan iz operativnih štabov prihajali tudi drugi neprimerni ukazi. Zelo vprašljiva je zakonitost ukaza, da se pridrži Zlatana Čordića na podlagi 44. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Ta člen je predviden za pridržanje nasilnežev v času trajanja nasilja oziroma dokler policija ne vzpostavi javnega reda. Čordić je bil zaprt precej dlje, policija pa je podlago za njegovo pridržanje potem naknadno spremenila, češ da je storil kaznivo dejanje hujskanja k uporu. Nenavaden je bil tudi ukaz posebni enoti, da morajo na določeni lokaciji razgnati množico, ker je obkolila policiste, ki so v nevarnosti. Do takšnega dogodka – da bi množica obkolila policiste – v torek sploh ni prišlo.

Zelo nenavadna in tudi z mednarodnimi diplomatskimi obveznostmi slovenske države in policije neskladna odločitev operativnih štabov pa je bila, da varovano kolono vozil, ki so prevažala diplomate, odpeljejo v neposredno bližino javnega shoda. S strokovnega vidika je to povsem nedopustno in se po mnenju poznavalcev, ki so sodelovali pri varovanju največjih političnih srečanj, kakršni sta bili srečanje Bush-Putin ali obisk nekdanjega predsednika ZDA Bila Clintona, še nikdar ni zgodilo. Zdi se, kot bi operativno vodstvo policije nalašč izkoristilo tuje diplomate, da bi lahko utemeljilo uporabo sile nad udeleženci shoda.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>