Maščevanje zaradi neuklonljivosti

Najprej so Kajo Širok zrušili kot direktorico, zdaj jo rušijo, kjer jo le lahko

Vanja Pirc
MLADINA, št. 41, 15. 10. 2021

Kaja Širok, nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine, ki je bila politično razrešena v začetku leta

Kaja Širok je Muzej novejše zgodovine Slovenije uspešno vodila dva mandata, kandidirala je tudi za tretjega, a pod Simonitijem ni imela možnosti.
© Uroš Abram

Doktorica zgodovine Kaja Širok je bila zadnje desetletje direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bila je ena najbolj zagnanih direktoric slovenskih kulturnih institucij, saj se je muzej pod njenim vodstvom v kratkem času izrazito vpel v mednarodne projekte in postal obiskana destinacija. A po dveh mandatih se je od položaja morala posloviti. Simonitijeva politična čistka je ni zaobšla, namesto nje je bil imenovan zgodovinar in doktor teologije Jože Dežman, čigar mandat se vedno ujame z vladavino SDS. Ministru pa ni bilo dovolj, da je Kajo Širok »le« zrušil s položaja. Kot kaže, jo ruši, kjer jo le lahko.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Vanja Pirc
MLADINA, št. 41, 15. 10. 2021

Kaja Širok, nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine, ki je bila politično razrešena v začetku leta

Kaja Širok je Muzej novejše zgodovine Slovenije uspešno vodila dva mandata, kandidirala je tudi za tretjega, a pod Simonitijem ni imela možnosti.
© Uroš Abram

Doktorica zgodovine Kaja Širok je bila zadnje desetletje direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bila je ena najbolj zagnanih direktoric slovenskih kulturnih institucij, saj se je muzej pod njenim vodstvom v kratkem času izrazito vpel v mednarodne projekte in postal obiskana destinacija. A po dveh mandatih se je od položaja morala posloviti. Simonitijeva politična čistka je ni zaobšla, namesto nje je bil imenovan zgodovinar in doktor teologije Jože Dežman, čigar mandat se vedno ujame z vladavino SDS. Ministru pa ni bilo dovolj, da je Kajo Širok »le« zrušil s položaja. Kot kaže, jo ruši, kjer jo le lahko.

Kaja Širok je januarja, takrat še kot direktorica muzeja, ministrstvo za kulturo zaprosila za napredovanje v strokovnem nazivu. Takšna napredovanja so za zaposlene v institucijah, ki varujejo kulturno dediščino, nekaj povsem običajnega, tako napredujejo po hierarhiji in plačni lestvici – podobno kot zaposleni drugod v javnem sektorju.

Kaja Širok je takrat presodila, da ima dovolj strokovnih in znanstvenih dosežkov za najvišji strokovni naziv muzejske svetnice. Ker pa je od njenega prejšnjega napredovanja minilo manj kot pet let in še ni bil čas za redno napredovanje, je zaprosila za izredno napredovanje. Pogoje izpolnjuje. Celo presega jih v kvantitativni oceni strokovnega dela, objav in izobraževanj.

Ministrstvo bi moralo vlogo rešiti do sredine maja. A odgovora ni bilo. Po naših podatkih zato, ker minister ni bil zadovoljen z mnenjem pristojne strokovne komisije, ki se je v tej zadevi izrekla Kaji Širok v prid. Strokovna komisija je nato še enkrat podprla njeno izredno napredovanje. Odločbe spet ni in ni bilo. Vse do 8. oktobra, ko so z ministrstva sporočili, da je vloga zavrnjena. Razlog: po njihovem Kaja Širok ne izkazuje in nima niti enega samega izrednega dosežka na področju varstva kulturne dediščine.

Kako lahko ministrstvo to trdi, potem ko je strokovna komisija, sestavljena iz visoko kompetentnih članov z dolgoletnimi izkušnjami, dvakrat jasno podprla napredovanje? Kdo je povozil dve strokovni mnenji in odločbo spisal diametralno nasprotno? Za to sta odgovorna kar podpisana pod odločbo, minister Vasko Simoniti in prvi pravnik ministrstva Borut Bajželj. A zakaj? Na ministrstvu odgovarjajo, da Kaja Širok vseh meril za napredovanje pač ne izpolnjuje.

Odločba je res svojevrsten dosežek, pri pisanju so se morali potruditi, da so tako zelo zminimalizirali dosežke Kaje Širok. Zapisali so celo, da je za izjemen uspeh Muzeja novejše zgodovine Slovenije pri črpanju sredstev iz programa Ustvarjalna Evropa zaslužen sam muzej, ne njegova tedanja direktorica, ki je razpise pisala in jih tudi izvajala.

A že bežen vpogled v njen življenjepis kaže, da ji dosežkov ne manjka: ob tem, da je uspešno vodila muzej, je med drugim avtorica znanstvenih člankov v domačih in mednarodnih znanstvenih revijah, je docentka za področje sodobne zgodovine, vodi slovensko društvo ICOM (Mednarodni muzejski svet), aktivna je v svetu mednarodne komisije za muzejsko etiko ETHCOM, ki pripravlja etična merila za muzeje po vsem svetu. Leta 2019 je bila imenovana v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju, ki ga sestavljajo ugledni evropski zgodovinarji in muzealci. Je prejemnica kar nekaj nagrad, tudi nagrade vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu (2010). Tedanji italijanski predsednik Giorgio Napolitano pa jo je leta 2014 odlikoval z nazivom vitezinje reda italijanske zvezde za zasluge na področju kulture in znanosti.

Je pa res tudi, da se ne boji javno komentirati nestrokovnih in nekompetentnih potez ministra Simonitija in njegove ekipe. In da odločno opozarja na nepravilnosti na področju kulture in pri delovanju kulturnega menedžmenta.

Kaja Širok odločbe, ki ji je onemogočila izredno napredovanje v nazivu, ni želela komentirati, saj postopek še ni končan. Sklepamo lahko, da se bo pritožila, saj odločba – ki jo lahko razumemo tudi kot maščevanje eni najbolj vidnih in sposobnih osebnosti v slovenski kulturni politiki – najverjetneje niti ni skladna z veljavnimi predpisi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Pisma bralcev

Pisma bralcev

Maščevanje zaradi neuklonljivosti


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti