NIJZ: »Mladostniki iz manj premožnih družin so posebej ranljiva skupina«

Raziskava NIJZ o z zdravjem povezanih vedenjih v šolskem obdobju, ki so jo izvedli med učenci 9. razredov in dijaki 4. letnikov, je pokazala, da so mladostniki iz manj premožnih družin še posebej ranljiva skupina. Imajo namreč manj zdrav življenjski slog ter več tveganih vedenj, v času ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 pa so imeli tudi slabše pogoje za delo za šolo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je oktobra 2020 izvedel spletno raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki daje vpogled v vedenja mladostnikov, ki so povezana z njihovim zdravjem.

"Tokratna izvedba raziskave daje vpogled v to, kako so mladostniki v Sloveniji doživljali pandemijo in kakšne so neenakosti med mladostniki v doživljanju pandemije, v (duševnem) zdravju, šolanju, življenjskem slogu in tveganih vedenjih," so ob objavi rezultatov raziskave zapisali na spletni strani NIJZ.

"Glavna ugotovitev raziskave je, da so v času ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 prisotne pomembne razlike v samooceni zdravja in z zdravjem povezanih vedenjih ter doživljanju pandemije med mladostniki glede na spol, razred, kohezijsko regijo, tip družine, zaposlenost staršev in subjektivno oceno blagostanja družine," so še zapisali na NIJZ.

Največ neenakosti med mladostniki se kaže glede na mladostnikovo oceno blagostanja. Glede na podatke raziskave na NIJZ ugotavljajo, da imajo mladostniki iz manj premožnih družin, pa tudi iz družin z nezaposlenimi starši, slabše zdravstvene izide, manj zdrav življenjski slog ter več tveganih vedenj kot mladostniki iz bolj premožnih družin ali družin z obema zaposlenima staršema.

Glavna ugotovitev raziskave je, da so v času ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 prisotne pomembne razlike v samooceni zdravja in z zdravjem povezanih vedenjih ter doživljanju pandemije med mladostniki glede na spol, razred, kohezijsko regijo, tip družine, zaposlenost staršev in subjektivno oceno blagostanja družine.

Ugotovitve o doživljanju v času ukrepov za zajezitev pandemije pa kažejo, da so imeli mladostniki iz manj premožnih družin v tem času slabše pogoje za delo za šolo, bili so slabše obveščeni o stanju v državi, v višjem deležu so tudi poročali, da niso imeli pomoči in podpore pri šolskih obveznostih ter prostora doma, v katerem so lahko bili sami pri opravljanju šolskih obveznosti.

"Mladostniki iz manj premožnih družin so tudi v višjem deležu poročali o pogostih občutkih osamljenosti med pandemijo, da niso del skupine prijateljev in o poslabšanju ekonomskega stanja družine med pandemijo kot mladostniki iz bolj premožnih družin," so zapisali na NIJZ.

Podobne razlike oz. neenakosti so na NIJZ sicer zaznali že v predhodnih raziskavah. "Iz podatkov raziskave ne moremo sklepati, ali so se razlike med pandemijo povečale ali zmanjšale, saj nimamo primerljivih podatkov za obdobje pred pandemijo, zaključimo pa lahko, da so mladostniki iz manj premožnih družin posebej ranljiva skupina, ki ji moramo posvetiti posebno pozornost," so še pojasnili.

Raziskavo so izvedli med 3052 učenci 9. razredov osnovnih šol in dijaki 4. letnikov srednjih šol s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika.