Film / Mož, ki je prodal svojo kožo

za +

Trgovina z ljudmi.

“Hočete mojo dušo,” vpraša Sam Ali (Yahya Mahayni). Ne, odvrne Jeffrey Godefroi (Koen De Bouw): “Hočem vaš hrbet!” Ali je sirski begunec, ki se znajde v Evropi, Godefroi pa je evropski umetnik, pozerski konceptualist, kralj instalacij, ki “ničvredne objekte spreminja v umetnine, vredne milijone in milijone dolarjev”, in ki hoče Alijev hrbet okrasiti s tatujem šengenske vize, kakršno potrebuje begunec, če hoče “legalno” ostati v Evropi.

Obupanemu Aliju ne preostane drugega, kot da pristane na to, da postane “kontroverzna” in “provokativna” umetnina, ki potuje po svetu, od razstave do razstave, od muzeja do muzeja, zrel za avkcijo in zbiralske snobe. A ker postane delničar svojega lastnega telesa, se ne preseli v azilni dom, temveč v hotel s petimi zvezdicami. Mož, ki je prodal svojo kožo, tunizijska farsa, ki izgleda kot resnica Östlundovega Kvadrata, je lucidna, cinična, humanitarna klofuta tako evropski politiki, ki od beguncev in migrantov pričakuje, da se bodo prostituirali, kot “sočutnim” liberalnim elitam, ki od beguncev in migrantov pričakujejo, da bodo s svojim trpljenjem legitimirali njihove “vzvišene” projekte – kot da begunci trpijo za njihov umetniški navdih. In kot da imajo sami ekskluzivno pravico do izkoriščanja tega trpljenja. Film je posnet po resnični zgodbi. (Kinodvor)