Kako si podrediti šole in vrtce 

SDS ob pomoči partneric kadruje povsod, kjer le lahko, zdaj bi vladne stranke možnost kadrovanja razširile. Čemu drugemu bi lahko bil namenjen predlog spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov šol in vrtcev tako, da bo v njih namesto predstavnikov učiteljev večino imela občina oziroma država?

Za kakšno spremembo gre, se najbolje vidi pri osnovnih šolah. Do zdaj je veljalo, da v svetu zavoda, ki imenuje (in razrešuje) ravnatelja, sedi pet predstavnikov delavcev (učiteljev), trije predstavniki staršev in trije predstavniki ustanovitelja (člani, ki jih imenuje posamezen občinski svet), po novem bi bilo razmerje drugačno. V svetu bi sedeli le še po trije učitelji in predstavniki staršev ter pet članov, ki jih imenuje občinski svet.

Ni težko prešteti, da bi člani zavoda, imenovani po politični liniji, morali pritegniti le še en glas od preostalih in vladajoča občinska politična združba bi imela v svetu osnovne šole večino.

O tem je prejšnji teden v državnem svetu tekel posvet »Politizacija slovenskih vrtcev in šol?«. Predlagatelji zakona, med njimi poslanke SDS Mojca Škrinjar, so poudarjali težavo sedanje ureditve, po kateri mora biti ravnatelj všečen zaposlenim, kar morebiti ni dobro, saj zaradi tega zaposlenim, učiteljem, prevečkrat pogleda skozi prste. Pri tem so pozabili omeniti, da bi v novi ureditvi ravnatelji osnovnih šol morali biti všečni vladajoči lokalni politiki, ravnatelji srednjih pa državni.

Dr. Damijan Štefanc z Filozofske fakultete pa je opozoril, da je podoben predlog SDS podala že leta 2006. Tedanji argument za spremembo sestave svetov zavodov, ki ga je prav tako podpisala Mojca Škrinjar, takrat generalna direktorica direktorata za vrtce in OŠ, se je po Štefančevih besedah glasil »’enakomerna zastopanost’. Vsi deležniki – zaposleni, ustanovitelj, starši – naj imajo enako število glasov v svetu šole, ker imajo vsi ’močno vlogo’ in interes pri upravljanju šole. Zato so takrat predlagatelji zapisali, da je treba ’zagotoviti ravnovesje med vplivi posameznih interesnih skupin’.«

Danes SDS o enakomerni zastopanosti in ravnovesju ne govori več, pač pa o tem, da mora nekdo imeti glavno besedo, to naj bi bil financer, občina ali država. »Šlo je takrat in gre tudi danes za poskus podrejanja ravnateljev in s tem javnih šol partikularni politiki in partikularni politični ideologiji.«