Velika škoda 

Vlada bo v kratkem potrdila popravke letošnjega poslovnega in finančnega načrta Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS. Gre zgolj za formalno uskladitev načrta s stanjem, ki pa razkriva eno večjih, čeprav javnosti skritih blamaž naveze ministra brez listnice Zvonka Černača (SDS) in ministrice za izobraževanje Simone Kustec (SMC). Sklad namreč letos ni izpeljal za 8,4 milijona evrov načrtovanih projektov, večina je bila opuščena zaradi izpada pomembnih programov, za katera je bilo odgovorno ministrstvo za izobraževanje.

»V letu 2021 ni prišlo do črpanja predvidenih sredstev evropske kohezijske politike v vrednosti 5,71 milijona evrov, namenjenih programoma Po kreativni poti do znanja II in Študentski inovativni projekti za družbeno korist II, ker s strani organa upravljanja, to je Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), nista prejela odločitve o podpori,« so potrdili na ministrstvu za izobraževanje.

Na SVRK, ki ga vodi Zvonko Černač (SDS), so v neprofesionalnem odgovarjanju na novinarska vprašanja krivdo pripisali ministrstvu za izobraževanje, menda jih je maja zgolj »obvestilo o odstopu od vloge«.

So univerze in z njimi študentje ostali brez denarja, ker Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada ni vodil »naš« človek? Da.

Zamolčali so, da so gradivo za program Po kreativni poti do znanja II dobili v potrditev že decembra lani, gradivo za program Študentski inovativni projekti za družbeno korist II pa na začetku marca letos. Vir blizu SVRK je potrdil, da se je gradivo usklajevalo na ravni strokovnih služb ministrstva in SVRK in da so ga strokovne službe SVRK potrdile, ne pa tudi minister Černač. »Razlog je bil političen. Ni mu ustrezala vodstvena struktura v štipendijskem skladu, programe so izvajale javne univerze,« je povzel vir. In dodal: »Černač se je vmes skliceval na pomanjkanje denarja, zavlačeval, nato so bili roki zamujeni. Šlo je za načrtno blokado, čeprav gre za ključna paradna programa povezave fakultet in gospodarstva.« Vodstveno strukturo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada je vlada »popravila« aprila letos, ko je za direktorja s 30. junijem imenovala Franca Pristovška, pomembnega člana vladne stranke NSi, sicer upokojenca.

Oba programa, Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist, sta se uspešno izvajala že v obdobju 2016–2020, njuna skupna vrednost je bila 17,3 milijona evrov, druga faza pa je predvidevala izvedbo do leta 2022. »Projekti obeh programov so bili izjemno dobro sprejeti. V 700 izvedenih projektih je sodelovalo več kot 5500 študentov, več kot 1600 pedagoških mentorjev, skoraj tisoč podjetij in organizacij negospodarskega sektorja,« so podatke predstavili na Univerzi v Ljubljani. Mnenje več univerz je enotno: projekti so študentom omogočali pridobivanje splošnih in poklicno specifičnih kompetenc, dodatnih znanj in veščin, izkušnjo interdisciplinarne obravnave zastavljenih izzivov, stik z realnim delovnim okoljem, povečanje možnosti za pridobitev prve zaposlitve, navezovanje stika z delodajalci. Rektorja ljubljanske in mariborske univerze sta na začetku leta ministrico Simono Kustec pozvala k čimprejšnji objavi razpisov za oba programa, kasneje sta z vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije poziv poslala ne le Kustečevi, ampak tudi gospodarskemu ministrstvu in SVRK.

A brez učinka. Projekti, nastali v letih 2016–2020, so predstavljeni na spletni strani štipendijskega sklada. Le drobec: na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko so v okviru projekta Podporno okolje za digitalno mikroskopijo patoloških vzorcev razvili funkcionalno digitalno orodje, ki bi z ustrezno nadgradnjo lahko postalo uporabno za patologe pri preiskavah histoloških preparatov. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko so razvili sistem za računalniško podprto odkrivanje disleksije, na Zdravstveni fakulteti sistem za zajem in obdelavo slik medicinske ultrazvočne diagnostike. Na Teološki fakulteti so oblikovali strategijo psihoterapevtske obravnave oseb po nenadnem zastoju srca, na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so pripravili tehnično ureditev za povečanje poplavne varnosti obalnega območja v Piranu. Na mariborski Fakulteti za energetiko so v projektu Optimizacija sončnih elektrarn v kombinaciji s toplotno črpalko poiskali možnosti za znižanje stroškov ogrevanja, na Fakulteti za turistične študije – Turistici so razvili koncept za turistično popestritev bernardinske promenade med Portorožem in Piranom.

Lahko bi rekli, da rabote ministra iz SDS Černača ne presenečajo, vprašanje pa je, zakaj ministrica za izobraževanje Simona Kustec ni naredila več, da bi zagotovila izvedbo pomembnih programov. Tudi odločnejša podpora predvsem previdnih vodstev univerz bi ji pomagala. To vprašanje je po 20 mesecih delovanja sedanje vlade na čelu s SDS in po vsem (ne)delovanju ministrice iz stranke SMC, ki jo še ta mesec čaka že druga interpelacija v državnem zboru, naivno.