Epidemija trošenja

Državni zbor bo v kratkem glasoval o novem, kar 670-milijonskem zvišanju zgornje meje odhodkov letošnjega državnega proračuna. S tem zvišanjem, ki ga predlaga vlada, bo proračunska poraba popravljena s 14,32 milijarde na rekordnih 14,99 milijarde evrov. Zakaj želi vlada tolikšno povišanje odhodkov dober mesec pred koncem leta?

»Korektno bi bilo, da nam poveste do 10 milijonov natančno, za kaj bo država teh 670 milijonov porabila,« je prejšnji teden finančnega ministra Andreja Širclja (SDS) na seji matičnega odbora za finance večkrat pozvala poslanka Alenka Bratušek (SAB) in opozorila na nenavaden čas za tako zvišanje.

Konkretnega odgovora ministra Širclja ni dobila.

Minister se ni odzval niti na poziv dr. Davorina Kračuna, predsednika fiskalnega sveta, ko je ta opozoril na pomembno razhajanje v vladni utemeljitvi zvišanja porabe. Vlada je okrivila zlasti dva nova protikoronska zakona, to je zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu ter zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, čeprav je njun skupni učinek ob sprejemu ocenila na 300 milijonov evrov, dejansko pa je zanju do konca oktobra porabila »le« 88 milijonov evrov. »Razlika med 670 milijoni evrov in 300 milijoni evrov v obrazložitvi ni transparentno pojasnjena,« je opozoril Kračun in strnil: »Po naših ocenah so ključni razlog za tokrat predlagani dvig izplačila dodatki zaposlenim, ki so v epidemiji deloma ušli nadzoru.« Prvi, 800-milijonski dvig porabe je koalicija v državnem zboru potrdila že aprila, brez transparentnejšega rebalansa proračuna 2021.

Smo v izrednih razmerah glede odhodkov. Razmere niso normalne, je v državnem zboru ponavljal finančni minister Andrej Šircelj. A številk ni želel pojasniti.

»V trenutnih razmerah je spodbujevalna fiskalna politika do določene mere še upravičena, a bi morala biti namesto v večanje tekočih odhodkov bolj usmerjena v utrjevanje odpornosti gospodarstva,« opozarja fiskalni svet, neodvisni nadzornik javnofinančne politike. Za dodatke, ki so najobsežnejši protikovidni ukrep, je bilo od marca lani do konca oktobra letos namenjenih 927 milijonov evrov, od tega kar 723 milijonov evrov v prvih desetih mesecih letos. Fiskalni svet že od začetka epidemije opozarja, da poskuša vlada z dodatki reševati sistemske težave v delih javnega sektorja (vojska, policija, medicinske sestre), kar je neustrezno. A spremeni se nič. Zaradi zaznanega »visokega tveganja za nepravilnost« je junija revizijo izplačil dodatkov začelo tudi računsko sodišče. Pregleduje vlado ter ministrstva za javno upravo, notranje zadeve, obrambo in zdravje.

Kaos z dodatki oziroma neustrezno načrtovanje porabe je vidno tudi iz prerazporeditev denarja, o katerih odloča vlada sama. Letos je potrdila že okrog trideset sklepov o prerazporeditvah. Za kako velike premike proračunskega denarja gre, kaže zadnji predlog iz 2. novembra, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo in predvideva dvaindvajset prerazporeditev med resorji ali postavkami v skupni vrednosti kar 291 milijonov evrov. V več primerih se zagotavljajo dodatna sredstva za dodatke ali plače, največ, sto milijonov evrov, pa bo iz šestih ministrstev prerazporejenih v rezerve za obvladovanje covid-19, in sicer »s postavk namenskih sredstev EU, ki ne bodo realizirana«, kar je zgovorno samo po sebi.

Da bo vlada do konca leta porabila vseh dodatnih 670 milijonov evrov oziroma letos načrtovanih 14,99 milijarde evrov, je po oceni fiskalnega sveta nerealno. Ne nazadnje so odhodki v prvih desetih mesecih znašali 11,33 milijarde evrov. »Pričakujemo, da bo dejanska raven odhodkov nižja, posledično bi bil manjši tudi celoletni primanjkljaj.« Kot nerealne poudarja predvsem načrtovane odhodke za investicije: ti naj bi po zadnjih vladnih ocenah dosegli 1,56 milijarde evrov, čeprav jih je bilo v prvih desetih mesecih »le« za 752 milijonov evrov. Primanjkljaj je vlada z zadnjimi ocenami zvišala na skoraj štiri milijarde evrov, kar pomeni, da bo verjeten nižji primanjkljaj vladni piar prodajal kot uspeh, zlasti v volilnem letu.

Načrtovani (pre)visoki zneski niso prilagojeni ne absorpcijskim sposobnostim gospodarstva ne državne administracije, opozarja fiskalni svet, hkrati se prenašajo v večletno neustrezno proračunsko načrtovanje. »S tem se odpira manevrski prostor za previsoko javno porabo in povečuje tveganje za strukturno slabšanje javnih financ.« Z nerealnimi proračunskimi projekcijami vlada v negotovih razmerah epidemije »zagovarja« tudi popravke zakonov, ki jih želi uzakoniti zaradi političnih interesov. Fiskalni svet svari zlasti pred predlaganimi spremembami dohodninskega zakona, ki prinašajo tudi olajšave za najpremožnejše in naj bi že v letu 2022 povzročile skoraj 250-milijonski izpad javnofinančnih prihodkov. »Predlagani okvir in posamezni ukrepi nas izpostavljajo velikim tveganjem. Pogoji financiranja verjetno ne bodo ostali tako ugodni, v javnofinančnih rezultatih se bodo v vedno večji meri odražale negativne posledice staranja prebivalstva ter stroški ukrepanja proti podnebnim spremembam,« napoveduje fiskalni svet pod vodstvom dr. Davorina Kračuna. A stališč fiskalnega sveta vlada ni dolžna upoštevati.