V pesti neke politične stranke

»Razveljavili bomo začasne odredbe, veš da bomo kateremu sodniku jajca strli. To se bo hitro zgodilo,« je med drugim v pogovoru s poslovnežem Bojanom Petanom leta 2007 dejal tedanji minister za gospodarstvo, sedanji minister za okolje Andrej Vizjak. Kaj točno je minister tedaj imel v mislih, na kakšne vse načine SDS izvaja pritiske na določene sodnike v določenih zadevah, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Vemo pa, kako ta politična stranka že desetletje pritiska na sodstvo kot celoto, pa tudi na sodnice in sodnike, ki odločajo v njim pomembnih zadevah.

»Gre za prakso sodišča v Velenju, ki je napakirano s klientelistično paleto članov ali simpatizerjev Socialnih demokratov in ki izreka sodbe brez obravnav in brez možnosti obrambe,« se je na Twitterju odzval predsednik vlade in SDS Janez Janša, ko je pred dnevi izgubil eno izmed pravd na sodišču. In čeprav so bili v sodstvu in številni zunaj sodstva nad izjavo zgroženi, to ni nič novega. Zares sistematični napadi te politične stranke na sodstvo so se začeli leta 2010 s prvimi sodnimi postopki v zadevi Patria, orožarski aferi, kjer je bil med obtoženimi tudi Janša. Nekaj let kasneje, poleti 2014, po pravnomočni obsodbi na zaporno kazen, pa je njegova stranka pred osrednjo sodno stavbo v Ljubljani, ki so jo označili za »hišo sramote«, začela z rednimi tedenskimi in celo dnevnimi protesti. Na njih so pozivali k (ponovni) lustraciji v sodstvu, blatili posamezne sodnike in sodstvo kot celoto, preprečevali vstop sodnikom in drugim na sodišče, določeni sodniki pa so jih tudi dobili z dežnikom ali transparentom.

Pritisk na sodnice in sodnike, ki so odločali v zadevi Patria in številnih z njo povezanih zadevah na različnih stopnjah različnih sodišč, pa je SDS ves čas izvajala prek medijev, ki jih je v danem trenutku nadzirala. To prakso so potem nadaljevali tudi v številnih drugih sodnih primerih, v katerih se je na zatožni klopi znašel Janša. In danes ni nič drugače, pritisk je kvečjemu večji, saj je stranka v zadnjih letih, predvsem s pomočjo sredstev, ki so jih vložili poslovneži iz kroga madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána, precej okrepila svoj medijski aparat. Glavno vlogo pri tem imajo mediji v neposredni večinski lasti stranke ali njenih funkcionarjev, v prvi vrsti tednik Demokracija in televizijski kanal Nova24TV, njune prispevke pa potem poobjavlja na desetine (lokalnih) spletnih portalov, povezanih s stranko, katoliško cerkvijo in civilnodružbenimi gibanji pod njunim okriljem.

Ta medijski stroj v sodelovanju s Twitter profili predsednika SDS in drugih visokih strankarskih funkcionarjev neusmiljeno izpostavlja sodnice ali sodnike, ki kakorkoli odločajo v katerem koli od primerov, kjer je na zatožni klopi Janša, njegova stranka ali pa kateri od drugih strankinih funkcionarjev. Še posebej neprijetno postane, če dobijo občutek, da bi sodba lahko bila neugodna, ali po tistem, ko se to dejansko zgodi. Objavljajo fotografije sodnic in sodnikov, če je potrebno, jih fotografirajo tudi na ulici, na poti v službo ali iz nje, objavljajo podrobnosti iz njihovega zasebnega življenja, očitajo jim domnevne strokovne grehe iz preteklosti. Na ta način so se v nemilosti politične stranke znašli sodniki vseh vrst, od vrhovnih, višjih, prvostopenjskih, kazenskih, pravdnih, odškodninskih … Med imeni najdemo Branka Maslešo, Nino Betetto, Vesno Žalik, Branko Zobec Hrastar, Barbaro Klajnšek, Milana Štruklja, Metko Turk, Matejo Končina Peternel, Karmen Iglič Stroligo in druga. Pa seveda tudi vse mogoče predsednice in predsednike sodišč, ki niso želeli sodelovati pri pogromu nad kolegi in so skušali njihovo integriteto vsaj za silo zaščititi. Enako velja tudi za tožilce.

To se dogaja ves čas, naj bo stranka v opoziciji ali koaliciji, seveda pa v slednjem primeru dobi dodaten zagon, saj je SDS vedno, ko je bila na oblasti, dokaj uspešno stremela k prevzemanju nadzora tudi v drugih medijih; spomnimo se le sprememb uredniške politike na javni RTV Slovenija, v časniku Delo ali na spletnem portalu Siol. Seveda pa se SDS, kadar je v vladi, odpirajo dodatni načini za pritiske na sodstvo.

Medijski stroj politične stranke neusmiljeno napada vse sodnice in sodnike ter tožilke in tožilce, ki ne odločajo po željah predsednika stranke in njenih funkcionarjev.

Samo letos recimo vlada ni imenovala dveh evropskih tožilcev in vsaj šestih državnih tožilcev, ker so nekoč pri svojem delu storili nekaj, kar politični stranki, ki vodi vlado, ni bilo všeč. Zaradi istega razloga nedavno dva sodnika nista bila izvoljena na položaj vrhovnih sodnikov. Poleg tega SDS izvaja tudi sistemski pritisk na sodstvo (in tožilstvo), in sicer prek sredstev za delovanje. Na vrhovnem sodišču in vrhovnem tožilstvu so namreč pred dnevi ugotovili, da je vlada v predlogu proračuna za prihodnje leto uvedla določene spremembe glede financiranja pravosodja, ne da bi se o tem pogovorila z vodstvom tožilstva ali vodstvom sodstva kot tretje veje oblasti ali jih o tem vsaj obvestila. Poprej poleti z obema organoma že dogovorjeno višino sredstev za delovanje pravosodja je kakopak zmanjšala.

»Zmanjšanje sredstev za sodstvo se nanaša na postavki za plače (v višini 745.000 evrov) ter za izdatke za blago in storitve (v višini več kot 1,6 milijona evrov). Razlog za zmanjšanje sredstev vrhovnemu sodišču ni znan. Gre za enostransko potezo brez navajanja razlogov za takšno odločitev,« so se na to odzvali na vrhovnem sodišču. Dodajajo, da bo sprememba pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki je v veljavo stopila pred dnevi, za sodišča v letu 2022 prinesla dodatno finančno obremenitev v višini okoli 770.000 evrov. Poleg tega bo novela zakona o odvetništvu, ki bo predvidoma začela veljati s 1. januarjem prihodnje leto, za sodišča v letu 2022 pomenila dodatne finančne posledice v višini več kot 3 milijone evrov. »Glede na povedano na vrhovnem sodišču višino primanjkljaja za redno delo sodišč v prihodnjem letu ocenjujemo na približno 6,2 milijona evrov,« še pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.

»Vlada je v državni zbor poslala predlog sprememb proračuna za leto 2022, ki je za državna tožilstva in državnotožilski svet za 1.083.655 evrov manjši od predloga, dogovorjenega na usklajevalnem sestanku z ministrstvom za finance v juniju 2021,« pa opozarjajo na tožilstvu in dodajajo, da se tožilstvo »prvič sooča s situacijo, da je z ministrstvom za finance predhodno usklajeni finančni načrt državnih tožilstev in DTS naknadno, brez vsakega opozorila ali dogovora, znižan. Državno tožilstvo ni prejelo nobenega pojasnila ali obvestila, da se zmanjšanje pripravlja, niti zakaj oziroma od kod ocena, da se nam sredstva lahko zmanjšajo.«

Kaj pa ustavno sodišče? Tudi oni so ostali brez z ministrstvom za finance že dogovorjenih dodatnih sredstev v višini dobrih 900 tisoč evrov za prihodnje leto, ki so bila namenjena zaposlitvi dodatnih strokovnih sodelavcev, s katerimi bi sodišče lahko začelo odpravljati precejšnje sodne zaostanke, ki se v času epidemije pričakovano zgolj dodatno kopičijo: »Kljub temu je vlada 1. oktobra 2021 v državni zbor posredovala predlog sprememb proračuna, v katerem ni bilo tega povečanja, temveč je na naši proračunski postavki ostal enak znesek, kot je bil prvotno potrjen v proračunu za leto 2022. O tem ustavno sodišče ni bilo obveščeno in šele 28. oktobra smo neformalno pridobili informacije iz državnega zbora.«

Istočasno SDS prek svojih pravnih strokovnjakov v javnosti izvaja pritisk nad ustavnimi sodnicami in sodniki, da bi morali v prihodnje vsebinsko obrazložiti tudi na stotine zadev, ki jih zavržejo. Gre za javnosti všečno zahtevo, saj si vsakdo želi podrobne obrazložitve, zakaj njegova zadeva ni bila obravnavana, v praksi pa to pomeni zgolj način blokade dela ustavnega sodišča. Slednje se namreč pod temi pogoji ne bi zmoglo odzivati na najpomembnejše širše družbene dileme in kršitve človekovih pravic, ki so vedno posledica ravnanja politične oblasti in jih je trenutna vladajoča politika v letu in pol povzročila toliko, da jim ustavno sodišče že zdaj ni zmoglo sproti slediti.

Razumljivo je, da pravosodni organi niso bili pripravljeni na avtoritarno vlado, na politiko, ki igra zunaj ustavnih in demokratičnih pravil igre, saj se to doslej še ni zgodilo.

Že sam predlog proračunskih sprememb, ki pravosodnim organom zmanjšujejo sredstva, pa tudi način, na katerega je bil sprejet, pošilja ustavnim in rednim sodnikom ter tožilcem jasno sporočilo, kaj se lahko zgodi, če bodo še naprej jezili največjo vladno stranko. Če bo oziroma ko bo proračun potrjen, pa bo to tudi že kazen za nazaj, ker doslej niso bili dovolj poslušni.

Iz odzivov sodstva, tožilstva in ustavnega sodišča je mogoče razbrati, da so pravosodni organi v šoku. Povsem razumljivo je, da niso bili pripravljeni na avtoritarno vlado, na politiko, ki igra zunaj ustavnih in demokratičnih pravil igre, saj se to doslej še ni zgodilo. A v spremenjenih razmerah bodo morali prilagoditi svoje ravnanje in sami vzdrževati nezamenljivo vlogo, ki jo imajo v demokratičnem sistemu. Gotovo pa to ne bo lahko, če premier in funkcionarji njegove stranke lahko zmerjajo sodnike, pa se slednji na to ne morejo niti odzvati, ne da bi bili takoj označeni za pristranske in s tem neprimerne za opravljanje sodniške službe. Videli smo, kaj se je zgodilo Urški Klakočar Zupančič, vodji oddelka za etažno lastnino na okrajnem sodišču v Ljubljani. Ker je zasebno, ne javno, zapisala, da je Janša »veliki diktator«, je takoj izgubila vodstveni položaj, ki ji potem nikoli ni bil vrnjen, in bila prisiljena zapustiti sodstvo.