Joseph Knox: Sirene

+ + + +

Na vseh straneh zakona

Sirene iz naslova kriminalke Josepha Knoxa, ki je bil razglašen za najboljši kriminalni prvenec zadnjih let in s tipičnim problematičnim kriminalistom Aidanom pod krinko obeta nadaljevanja, so punce, katerih naloga je po lokalih pobirati denar od prodaje mamil in ga nositi v Lepo vilo k šefu, ki je prevzel trg in je malo bolj uglajen in zvijačen od konkurence. Prej so ubijali bolj s priročnimi sredstvi, da je bilo več krvi in ljudje bolj prestrašeni.

Aidan je punci, ki so jo dobili z drogo, kot da naredil uslugo, zamenjal je prašek z drugim, legalnim, in je zato na prangerju, med svojimi in še bolj pri novinarjih. Zato mu predlagajo, naj se do procesa dela, da dela za konkurenco, zraven pa poroča o vsem od znotraj. Pri tem mora najti krta iz policijskih vrst, zaradi katerega hiše, ki jih preiščejo, najdejo vedno že počiščene »u nulo«, in malo z razdalje paziti na ministrovo hčer, ki ga tudi rada zažura.

Vendar ga Knox predstavi v zaostreni maniri žanra noir; v pravičniškem srdu rad koga useka, krinko vzame zares in se zadeva vse počez in ima potem z delom resne težave. Vemo, da bo preživel, saj ga v nočni izmeni, kamor je kazensko premeščen, kolega malo draži s slikami punc, ki jih je poznal in jih ni nikjer več: prva, policijska sodelavka, je pred leti izginila, tik preden bi razkrila Verigo in njeno organizacijo, druga je simpatična spremljevalka in profesionalka, tretja je mladoletna poslančeva hči in tam je doma vse drugače, kot se zdi na prvi pogled.

Sirene so roman o podzemlju, kjer kraljujejo rekreacijske droge in te športne aktivnosti se tudi zaostrijo, če kdo nameša še kaj zraven. Aidan se v trenutkih, ko res ne zna drugače, in pogosto ne zna, zateče k travestitom in drag queenom, ki jih pozna iz internata, s sestro sta osirotela in ona je bila potem posvojena. V Sirenah tako ne manjka mračnih kleti s plesišči, opuščenih tovarniških kompleksov z razbitimi stekli, kjer se zadevajo s »katranom« in podobnimi svinjarijami in je tudi klientela temu primerna, pravzaprav nas kriminalka vodi po krogih pekla in kot sam protagonist, ki ga raziskuje, tudi mi ne vemo čisto, kaj je njegova motivacija in kdaj je h komu prestopil in zakaj. Sodeluje z vsemi, ves čas je pretepen ali pa mu tiščijo nož ob rebra, vsi ga opozarjajo na podočnjake in edino, kar ostane, je njegov preživetveni spomin: ve, kako so cingljali kovanci, ko so ga potolkli od zadaj, ve, kako je dišal avto, ko se je peljal k poslancu, in iz tega se vse skupaj nekako sestavi. V zgodbo o maščevanju in razlogih za krvavi propad mamilarskega klana. Seveda pa si tako zadet in čustveno podhranjen silak dela utvare in punce, sirene in druge, ga napeljejo v svoj mlin.

Napeta in preobratov polna kriminalka ponuja kar nekaj vpogleda v socialno devastirane urbane krajine in na mesta, kjer se zadevajo in onegavijo elite, predvsem pa učinkovito in dinamično ustvari dovolj različnih možnosti, da nam na koncu kot rešitev zločinov postreže tisto, na katero bi najkasneje pomislili.