»V Sloveniji so pritiski na novinarje vse močnejši«

Politične in ekonomske elite ter kriminalne združbe se poslužujejo različnih pritiskov, med katere spadajo sramotilne kampanje, grožnje, napadi na osebno in profesionalno integriteto, prav tako pa zlorabe pravnih sredstev in državnih institucij

Na včerajšnjem pogovoru o mednarodnih razsežnostih pritiskov na novinarje so novinarji opozorili na napade na osebno in profesionalno integriteto, zlorabe pravnih sredstev in tudi umore, ki doletijo novinarje po vsem svetu. Po podatkih Unesca je bilo med leti 2006 in 2020 ubitih 1200 novinarjev, v devetih od desetih primerov pa storilcev niso našli.

Na pogovoru, ki je del projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji in pri katerem sodelujejo Mirovni inštitut, Društvo novinarjev Slovenije ter Pod črto, so izpostavili, da so umori najbolj skrajna manifestacija poskusov utišanja novinarjev. Podatki za leto 2021 kažejo, da bo delež neraziskanih primerov ostal pri visokih 87 odstotkih, so zapisali na spletni strani Mirovnega inštituta.

Politične in ekonomske elite ter kriminalne združbe pa se poslužujejo tudi vseh drugih oblik pritiskov, med katere spadajo različne sramotilne kampanje, groženje, napadi na osebno in profesionalno integriteto, prav tako pa zlorabe pravnih sredstev in državnih institucij.

Novinarka Hrvaške radiotelevizije in predsednica Sindikata novinarjev Hrvaške Maja Sever je pri tem opozorila predvsem na t. i. SLAPP tožbe, ki jih tožniki pogosto zlorabljajo za zastraševanje ter finančno in administrativno izčrpavanje medijev in predstavljajo velik problem v regiji.

Na pogovoru, ki je del projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji in pri katerem sodelujejo Mirovni inštitut, Društvo novinarjev Slovenije ter Pod črto, so izpostavili, da so umori najbolj skrajna manifestacija poskusov utišanja novinarjev. Podatki za leto 2021 kažejo, da bo delež neraziskanih primerov ostal pri visokih 87 odstotkih, so zapisali na spletni strani Mirovnega inštituta.

Kot je povedala, gre za neutemeljene sodne postopke, ki temeljijo na pretiranih in pogosto neprimernih zahtevkih, z njimi pa se sooča vse več novinarjev v Evropi. "Samo proti hrvaškim novinarjem je vloženih skoraj tisoč tožb," je dodala.

Odgovorni urednik in ustanovitelj portala Necenzurirano Primož Cirman je dejal, da se pritiski na novinarje slabšajo tudi v Sloveniji. Novinarje pa prav tako ogroža čedalje več zlonamernih sodnih postopkov. Tarča z največ tožbami pa je prav njihov portal Necenzurirano.

Poudaril je tudi, da je trenutno Evropska unija v fazi, ko je razdeljena na dva dela. "Na eni strani imamo države, ki želijo unijo obdržati skupaj z vrednotami, med katerimi je pomembna zlasti svoboda tiska in bi morala po mojem mnenju biti eden od ključnih stebrov EU. Na drugi strani pa imamo območja, kot sta Madžarska, Poljska, tudi Slovenija, kjer pa je vedno pogostejši trend iliberalne demokracije, kjer je svoboda tiska resno ogrožena," je pojasnil. Dodal je, da je pritisk na novinarje v teh državah še močnejši.

Tako Cirman kot Sever sta opozorila, da EU še vedno ni našla nobene sistematične politične rešitve, ki bi omogočala resno sankcioniranje napadov na medije.

Kot so izpostavili na Mirovnem inštitutu, evropski poslanci sicer zahtevajo nova pravila EU za zajezitev SLAPP tožb, ki po mnenju novinarjev spodkopavajo vrednote in pravosodni sistem EU. Po mnenju poslancev bi morali ti ukrepi vključevati tudi skupno direktivo EU proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti, s katero bodo določeni minimalni standardi, ki bi morali zaščititi žrtve, hkrati pa preprečevati in sankcionirati zlorabe ukrepov proti strateškim tožbam.

uKnULWNgbuM