+ + + + +
Nikoli prej ni človeštvo opravilo preprostih življenjskih nuj s tako majhno porabo časa in energije. Razvojni uspeh je potem samouničujoč: količina debelih in nerodnih na svetu je rekordna in enako razmah srčnih, sladkornih in žilnih bolezni.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + + + +
Harvardski antropolog Lieberman je napisal obsežno delo s preprostim izhodiščem: kako ljudi pripraviti, da bi se več gibali?
Avtorju je jasno, kdo zmaga v dilemi kavč ali tek. Ni razloga za trud, ko pa navzlic kulturi sedenja danes ljudje zaradi dosežkov medicine v povprečju živijo odločno dlje, kot so nekoč. A zakaj se vseeno splača preplesti bivanje z gibanjem? Telesna vadba je učinkovitejša od zdravil, saj v telesu spodbudi obnovitvene vzdrževalne mehanizme, ki zmanjšujejo količino holesterola, krepijo imunski sistem, uravnavajo porabo sladkorja in maščob, povečujejo količine čudežnih hormonov, kot so dopamin, serotonin in endorfin etc. Vendar knjige ne piše kot pridige, marveč blagodejne procese na dolgo in nazorno pojasnjuje z biokemičnimi reakcijami.
Bralec bo torej lahko doumel, v čem je smisel napora. Kronski dokaz, da je telesna vadba zdravilo, izhaja iz trditve: pomanjkanje telesne dejavnosti je samo po sebi nezdravo. Človek je torej stroj, ki dobro deluje, le kadar je aktiven. Razmah tehnike pa nam na vsakem koraku dopoveduje, kako nam nove naprave olajšajo bivanje. In smo pri paradoksu, ko se gredo moderni rudarji po službi razgibat v fitnes, ali ko nam v vsakdanjiku zmanjka preprostih fizičnih opravil. Lieberman ima seveda raje številke: razlika med dejavnim in nedejavnim bitjem je najizrazitejša v obdobju bolehnosti pred smrtjo, znaša šest do osem let.
Največje plačilo pride na koncu: telesna vadba nam obeta, da bomo zdravi umrli.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi