Če želimo postati brezogljična družba, bomo morali opustiti kriptorudarjenje

Švedska je zaradi izobilja obnovljive energije in cenejših energentov postala pravi magnet za tiste, ki se lotevajo rudarjenja kriptovalut. Ker je za to potrebne veliko električne energije, katere proizvodnja je povezana z izpusti ogljikovega dioksida, sta generalni direktor Agencije za varstvo okolja Björn Risinger in generalni direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Erik Thedéen pozvala k prepovedi te dejavnosti. Zgolj tako se bosta Švedska, pa tudi Evropska unija po njunem mnenju lahko držali podnebnih zavez, sprejetih v pariškem sporazumu.

Tako imenovano kriptorudarjenje je ustvarjanje novih kriptokovancev in opravljanje transakcij z računalniki ali sistemi z več zelo zmogljivimi grafičnimi karticami, ki morajo v ta namen rešiti neskončno število zahtevnih enačb, zapisanih v računalniškem algoritmu. Gre za dolgotrajen proces, za proces, ki za učinkovito delovanje potrebuje ogromno energije. Kot raste vrednost kriptovalut, raste tudi količina potrebne energije za rudarjenje. Raziskava cambriške univerze recimo ugotavlja, da se za rudarjenje kriptovalute bitcoin na letni ravni porabi več energije, kot je v enem letu porabi Švedska (ali 159 drugih držav po svetu), in bi, če bi bilo država, spadalo med 30 največjih svetovnih porabnic energije.

Švedska in preostale skandinavske države so postale kriptorudarska meka kmalu za tem, ko se je Kitajska odločila za ostrejšo regulacijo kriptovalut. Obseg rudarjenja na Švedskem se je od aprila do avgusta letos povečal za več kot sto odstotkov. Švedska v ta namen po zadnjih podatkih porabi eno teravatno uro električne energije na leto, kar je ustreznik porabe 200 tisoč gospodinjstev. Kot sta zapisala Risinger in Thedéen, je »trenutno mogoče voziti srednje velik električni avto 1,8 milijona kilometrov z energijo, potrebno za rudarjenje ene same enote bitcoina«. Samo za predstavo: to je enaka razdalja, kot če bi opravili kar 44 voženj okoli sveta. »Vsak dan je narudarjenih 900 bitcoinov. To ni razumna poraba naše obnovljive energije.«

Predlogu je naklonjena Norveška, vendar bi bilo v želji po zagotovitvi brezogljične družbe o implementaciji take prepovedi smiselno razmišljati tudi drugod. Kriptorudarje najdemo v vseh evropskih državah, na svetovni ravni pa je njihov delež še vedno dokaj majhen. Kar 35 odstotkov rudarjev bomo našli v Združenih državah Amerike, v Evropi imata največji delež Nemčija in Irska, približno pet odstotkov vsaka.

Slovenije navkljub naši očaranosti s kriptovalutami – navsezadnje smo jim v Kranju postavili spomenik – ne boste našli na seznamu velikih kriptorudarjev. Bolj kot v velikih proizvodnih dvoranah in skladiščih, kjer bi imeli farme za rudarjenje kriptovalut, razne bitcoine in etherje raje rudarimo doma z manjšimi sistemi. Kar pa še vedno ni dovoljšen razlog, da se za prepoved kriptorudarjenja ne bi odločili tudi mi.