»Trgovina se vse bolj uporablja kot orožje«

EU in njene članice so vse pogosteje tarče gospodarskega ustrahovanja

Evropska komisija je danes predlagala nov trgovinski mehanizem za zaščito EU pred gospodarskim izsiljevanjem tretjih držav in poseganjem v njeno suverenost, ki naj bi v skrajnem primeru omogočil uvedbo ostrih povračilnih ukrepov proti posameznikom, podjetjem in državam. Ta vzvod naj bi okrepil geopolitično vlogo unije.

Predlagana zakonodaja v obliki uredbe, usidrana v skupni trgovinski politiki, postavlja evropski pravni okvir za spoprijemanje s primeri, ko geopolitična trenja ogrožajo mednarodne gospodarske odnose z uporabo trgovine in naložb kot orožja.

"V času vse večjih geopolitičnih trenj se trgovina vse bolj uporablja kot orožje, EU in njene članice pa so vse pogosteje tarče gospodarskega ustrahovanja," je poudaril izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Z današnjim predlogom posreduje EU po njegovih besedah jasno sporočilo, da bo odločno branila svoje interese. "Ta vzvod nam bo omogočil odzivanje na geopolitične izzive v prihodnjih desetletjih ter ohraniti Evropo močno in okretno," je še izpostavil Dombrovskis, ki je tudi komisar za trgovino.

Mehanizem se nanaša le na gospodarsko izsiljevanje, ne na druge oblike pritiskov ali ustrahovanja v odnosih s tretjimi državami. Temeljni cilj je tretjim državam preprečiti izvajanje pritiskov na EU, ki bi posegali v evropske notranje zadeve.

Gre torej za namero, da se tretjim državam prepreči omejevanje ali ogrožanje trgovine ali naložb s ciljem spremembe politik EU na področjih, kot so podnebne spremembe, obdavčevanje ali varnost hrane, so ponazorili v komisiji. Konkretnejši pa niso želeli biti, češ da se bo o ukrepih odločalo od primera do primera.

Mehanizem se nanaša le na gospodarsko izsiljevanje, ne na druge oblike pritiskov ali ustrahovanja v odnosih s tretjimi državami. Temeljni cilj je tretjim državam preprečiti izvajanje pritiskov na EU, ki bi posegali v evropske notranje zadeve.

V komisiji so pri tem izpostavili, da nov vzvod ni namenjen pospešenemu reševanju kršitev mednarodnih trgovinskih sporazumov in da nikakor ne poskuša poseči v procese v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Unija bi lahko na podlagi tega mehanizma v primeru poseganja v svojo suverenost uvedla trgovinske in naložbene omejitve ter sankcije v povezavi s pravicami intelektualne lastnine proti tretji državi, ki bi jo gospodarsko izsiljevala.

Med možnostmi ukrepanja v komisiji navajajo tudi omejitve dostopa do evropskega trga na področju javnega naročanja, v okviru kemične ter sanitarne in fitosanitarne zakonodaje ali dostopa do evropskih raziskovalnih programov.

V Bruslju izpostavljajo, da gre v prvi vrsti za opozorilni oziroma odvračalni mehanizem, ki naj bi predvideval veliko možnosti, da tretja država odstopi od spornih ukrepov, preden unija dejansko uvede povračilne sankcije.

V Bruslju izpostavljajo, da gre v prvi vrsti za opozorilni oziroma odvračalni mehanizem, ki naj bi predvideval veliko možnosti, da tretja država odstopi od spornih ukrepov, preden unija dejansko uvede povračilne sankcije.

Delovanje unije na podlagi tega mehanizma bo lahko glede na predlog sprožil širok nabor ukrepov, pri čemer ne bo merilo oblika samega ukrepa, temveč namera gospodarskega izsiljevanja. Ukrepi bodo lahko zelo različni - uradni, neuradni, bojkot blaga EU.

Bistveno je, da bo imela pri odločanju o sprožitvi mehanizma bistveno vlogo Evropska komisija, kar naj bi olajšalo skupno ukrepanje, ki je sedaj precej ohromljeno zaradi potrebe po soglasju. To tudi uradno ne bo zunanjepolitični, temveč trgovinski instrument, ki ne terja soglasja.

vB6DDdLq-SY