DK, STA

 |  Družba

Med letoma 2018 in 2020 se je v Slovenijo priselilo skoraj 62.000 prebivalcev

Vsak peti priseljenec prebiva v Sloveniji šele tri leta ali manj

Skoraj 14 odstotkov današnjih prebivalcev Slovenije je svoje prvo prebivališče imelo v tujini. Med njimi jih ima nekaj manj kot polovica slovensko državljanstvo. 38 odstotkov prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini pa se je v Slovenijo priselilo v zadnjih 10 letih, je pred mednarodnim dnevom migrantov objavil Statistični urad RS (Surs).

Mednarodni dan migrantov obeležujemo 18. decembra. Na ta dan je bila leta 1990 sprejeta Mednarodna konvencija o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin.

Po podatkih Sursa je bilo med 2.108.977 prebivalci Slovenije 1. januarja letos 292.824 oz. 13,9 odstotka takih, ki so takoj po rojstvu prebivali v tujini, kar pomeni, da so se v Slovenijo priselili pozneje. Malo manj kot polovica teh prebivalcev oz. 46 odstotkov je na omenjeni datum imelo slovensko državljanstvo, pri čemer so se nekateri od teh kot slovenski državljani že rodili, drugi pa so to postali pozneje z naturalizacijo oz. s sprejemom v državljanstvo Slovenije, so pojasnili na Sursu.

V letošnjem letu je v Sloveniji živelo približno 169.000 prebivalcev s tujim državljanstvom, okoli sedem odstotkov od teh pa je svoje prvo bivališče imelo v Sloveniji in tako statistično ne veljajo za priseljence.

Priseljevanje v Slovenijo ima sicer dolgo zgodovino, a v zadnjih 70 letih so najmočnejši priseljenski tokovi gotovo prihajali z območja nekdanje Jugoslavije. Za veliko večino prej omenjenih 293.000 priseljencev (86 odstotkov), je bila država prvega prebivališča katera od držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Za 133.000 izmed teh je bila to Bosna in Hercegovina, za 43.000 Hrvaška in za 30.000 Srbija, so poudarili.

V letošnjem letu je v Sloveniji živelo približno 169.000 prebivalcev s tujim državljanstvom, okoli sedem odstotkov od teh pa je svoje prvo bivališče imelo v Sloveniji in tako statistično ne veljajo za priseljence.

Vseh 293.000 priseljenih prebivalcev Slovenije skupaj je na 1. januar 2021 imelo svoja prva prebivališča v kar 174 tujih državah. Za največ priseljencev iz drugih evropskih držav, za 7600, je bila država prvega prebivališča Nemčija. Za 4600 je bila to Italija, za 4000 pa Rusija. Za največ priseljencev iz neevropskih držav pa je bila država prvega prebivališča Kitajska, in sicer za 1200, so navedli.

Kot so še izpostavili na Sursu, število priseljenih v Sloveniji narašča. Po osamosvojitvi Slovenije sta se v Slovenijo priselili skoraj dve tretjini oz. 64 odstotkov današnjih prebivalcev Slovenije s prvim prebivališčem zunaj Slovenije. V 2011 ali pozneje se je v Slovenijo prvič priselilo 39 odstotkov prebivalcev s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini, 43 odstotkov tistih s prvim prebivališčem v Srbiji in 60 odstotkov tistih s prvim prebivališčem na Kosovu. Največ prebivalcev s prvim prebivališčem na Hrvaškem se je v Slovenijo prvič priselilo v 70. letih prejšnjega stoletja, in sicer 24 odstotkov.

Od 2018 do 2020 se je v Slovenijo prvič priselilo skoraj 62.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini. Vsak peti priseljenec torej prebiva v Sloveniji šele tri leta ali manj.

Med priseljenimi prebivalci Slovenije je moških (59 odstotkov) več kot žensk (41 odstotkov). Med tistimi, ki so se prvič priselili v letu 2011 ali pozneje, je bilo moških skoraj dvakrat toliko kot žensk, med tistimi, ki so se prvič priselili v 2018 ali pozneje, pa je bilo moških skoraj 70 odstotkov, še kažejo podatki Sursa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.