Hrepenenje po razumevanju in bližini

Premiera drame Olje črne kumine avtorice in režiserke Barbare Zemljič

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bodo danes, 16. decembra ob 20. uri uprizorili dramo Olje črne kumine avtorice in režiserke Barbare Zemljič. V predstavi spremljamo družini, ki se soočata z različnimi ranami in vedenjskimi posebnostmi, skupno pa jima je hrepenenje po razumevanju in bližini.

To je igra o življenju, je na novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor. Označila jo je za eno tistih pripovedi, v kateri se lahko gledalec izkustveno prepozna, kar je po njenih besedah že nekaj časa trend v sodobnem slovenskem pisanju, ki bo v prihodnosti morda dobil tudi teoretsko oznako.

"Skozi igro je realiziranega toliko osnovno človeškega, da z vsako minuto gledanja postaja blažja in znana," je povedala. Predstava obravnava neskladja med različnimi generacijami, zgodi pa se v treh življenjskih obdobjih protagonistov v enem stanovanju, kar je scensko upodobila Urša Vidic.

Avtorica se je ob pisanju spraševala, kaj bi lahko povedala o trenutnih časih, ki jih določa razklanost. Pri tem se je vedno znova vračala k milosti in odpuščanju. Kot je povedala, so liki v drami iz različnih spektrov in se je težko vživeti v njihove čevlje, vendar verjame, da je prav to naloga našega časa - gojiti razumevanje in empatijo.

V predstavi je soočila mater z mejno osebnostno motnjo in njenega sina, ki ju igrata Bernarda Oman in Jure Henigman, ter mater z avtističnim otrokom in možem, ki kljub vsemu vztraja s svojo ženo, čeprav se takšni pari velikokrat razidejo. Odigrali jih bodo Karin Komljanec, Matej Zemljič k. g. in Gaber K. Trseglav.

Avtorica se je ob pisanju spraševala, kaj bi lahko povedala o trenutnih časih, ki jih določa razklanost. Pri tem se je vedno znova vračala k milosti in odpuščanju. 

"Ob branju besedila Olje črne kumine Barbare Zemljič se znajdemo v zadušljivem in tesnobnem ozračju majhnega stanovanja, ki ne deluje kot topel družinski dom, saj mu umanjkajo medsebojna zaupnost, varnost in sožitje. Izkaže se, da je to bolj prostor prikrivanja, obračunavanja in poslavljanja, kar avtorica še dodatno podčrta s časovno razmaknjenostjo treh dogodkov med dve desetletji. Gre za podobno narativno shemo, kot jo poznamo iz znanega filma oziroma gledališke igre Prizori iz zakonskega življenja Ingmarja Bergmana, le da v našem primeru ne spremljamo razhajanja zakonskega para, marveč razkroj družine. Kot pri Bergmanu se tudi pri Zemljičevi z odhodom enega od protagonistov razmerje ne konča, ampak je tole šele začetek konca, ki je sestavljen iz niza zbližanj in oddaljevanj," je zapisala dramaturginja Ira Ratej.

Kostume je zasnovala Tina Bonča, avtorsko glasbo je prispeval Miha Petric, svetlobo je oblikoval Andrej Koležnik, zvok pa Matija Zajc.