Erotikon

zelo za

Ko pride filmu.

Ita Rina, prva slovenska filmska zvezdnica, je znala čudovito in prepričljivo ustvariti vtis, da je le tvoja – ne da bi sploh pogledala v kamero. V senzacionalnem Erotikonu, ki ga bodo 29. decembra – ob glasbi znamenitega Andreja Goričarja in spremljavi Orchestra of the Imaginary – zavrteli v Cankarjevem domu, igra Andreo, sramežljivo, deviško hčerko zakotnega železniškega uradnika, ki jo zapelje George (Karel Schleichert), elegantni, svetovljanski, gizdalinski šarmer. Neke deževne, viharne, ekspresionistične noči zamudi vlak ter obtiči in prespi pri njih doma, toda »zapelje« ni pravi izraz, kajti to, kar vidimo, je hotni, potni in motni seks, ob katerem se v glavi ne zavrti le Iti, ampak tudi kameri. Vse prši, migota, hlipa, trza in hrza – in po steni se kar cedi: to ni orgazem, ampak ekstaza. Kako odločno si njegovo glavo zarine med noge! Ko je režiser zavpil »Cut!«, ju je verjetno zmotil.

Orgazma in ekstaze pa ne doživi le Ita Rina, ampak tudi sam film, ne da bi se oba junaka sploh slekla. To, da Ita potem zanosi, da se poroči z drugim in da Georga ponovno sreča šele čez nekaj let, ni nič posebnega – iz tega materiala so bile tedanje melodrame, toda uvodni erotikon, pravi kristal seksualne obsedenosti, ki je verjetno navdihnil tisti razvpiti seksualni prizor v Rafelsonovem filmu Poštar vedno zvoni samo dvakrat (Jack Nicholson kanalizira Schleicherta, Jessica Lange pa Ito Rino), jo je stegnil do nebes. Bila je tako »vroča«, da je praški atelje Kavalirka, v katerem so film posneli, zgorel. (Cankarjev dom – 29. december)