Film / Belfast

Kenneth Branagh, 2021 

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 52, 30. 12. 2021

za

Naj ostanem ali grem?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 52, 30. 12. 2021

za

Naj ostanem ali grem?

»Mamica, mamica,« vpije devetletni Buddy (Jude Hill): »Plenimo supermarket! Plenimo supermarket!« Ko mama (Caitriona Balfe), sicer protestantka, priteče dol in odpre vrata, ji pokaže pralni prašek, ki ga je ukradel med »protestantskim« kolektivnim plenjenjem »katoliškega« supermarketa. Mama ponori, Buddy pa dahne: »Saj je biološki!« Buddy ne ve, kaj je prav in kaj ne, ampak gre le s tokom – z maso, ki jo v Belfastu leta 1969 polarizira, radikalizira in militarizira verska vojna, protestantsko-katoliški razkol.

V tem kaosu mora odraščati, toda za otroka je odraščanje vedno kaos, splet barikad, molotovk in bodeče žice, ringelšpil blaznosti, nepredvidljivosti, zmedenosti, čudenja, zatreskanosti, neuslišanosti, preslišanosti, hamletovskih fantazij, filmov in utopičnih metatrenutkov, ki se rimajo bodisi s štiklom Do Not Forsake Me, Oh My Darlin ali štiklom Everlasting Love – oh, ali pa s prazgodovinskimi bikinkami Raquel Welch. Belfast, avtobiografski črno-beli film o disruptivnem odraščanju v črno-belem svetu, posvečen tistim, ki so ostali v Belfastu, onim, ki so ga zapustili, in tistim, ki so se izgubili, je videti kot Cuaronova Roma s twistom Tornatorejevega Cinema Paradiso. (Apple TV, Google Play ipd.)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Robert Golob / »Naša vlada je bila na pravi strani zgodovine«

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je nekdanjega slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba označil za verjetno najbolj sovražnega evropskega voditelja

»Takšnih odločitev ustavnega sodišča ni bilo veliko«

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič poudarja, da dločitev ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o interventnem zakonu, spada med veličastne, kakršnih v zgodovini delovanja ustavnega sodišča ni bilo veliko

Janša spet krivi levičarje

Predsednik vlade se je spravil tudi nad ustavno sodišče, ki po njegovem »brani škodjivo stanje, ki ga je povzročila levičarska politika«