Super volilno leto 2022

V pobudo Glas ljudstva, ki se je uradno oblikovala na začetku novembra, se je do danes vključilo že več kot sto organizacij civilne družbe. Od trenutka, ko je javnosti predstavila prvih deset zahtev civilne družbe – med njimi možnost odpoklica parlamenta, zvišanje minimalne plače in pokojnin, varstvo javnih medijev, reševanje podnebne krize, odpravo dopolnilnega zavarovanja in krepitev nadzornih institucij –, zbira dodatne predloge. Doslej ji je že uspelo zbrati sto zahtev, ki jih namerava prihodnje leto, v tako imenovanem super volilnem letu 2022, predstaviti političnim odločevalcem. Vsa množica želja in zamisli je dosegljiva na spletni strani glas-ljudstva.si

»Od strank in vseh, ki stranke ustanavljajo, pričakujemo transparentnost, predstavitev programov in ljudi, ki za temi programi stojijo. Zahtevamo, da stojijo za svojimi obljubami in dvignejo raven politične kulture, namesto da jo teptajo,« so predstavniki pobude zapisali v izjavi za medije. »Veseli nas, da vse več politikov, obstoječih strank in strank v nastajanju, prepoznava vlogo in rastoči vpliv civilne družbe pri prihajajočih volitvah in se nanjo tako ali drugače (upravičeno ali le za okras) sklicuje.«

Vseh sto zahtev bo prvič uradno razglašenih po novem letu, saj za zdaj še zbirajo predloge in komentarje k njim. Med njimi najdemo recimo zahtevo, da je treba zagotoviti urgentna sredstva in sistemske vire financiranja za gradnjo novih nepridobitnih stanovanj, nujno potrebna je tudi regulacija najemnega trga. Zahtevajo še pravične upokojitvene pogoje in dostojne pokojnine, povečanje državnih štipendij. Vsakršno politično vplivanje na delo policije, tožilstva, sodstva in drugih neodvisnih institucij mora biti po njihovem mnenju sankcionirano, žvižgačem pa zagotovljeno zakonsko varstvo. Nujno se jim zdi zagotoviti politično neodvisnost nadzornih institucij ter finančno in sistemsko podporo nevladnim organizacijam na področju transparentnosti in boja proti korupciji. Pripraviti je treba načrt za celostno, postopno in pravično davčno reformo, so zapisali, prav tako sprejeti zakon, ki bo opredelil podnebne cilje države. Dopolnilno zavarovanje želijo odpraviti, javna sredstva za zdravstvo povečati. Predlagajo tudi vzpostavitev novega sistema upravljanja in financiranja RTV Slovenija in STA, ki bi zagotovil neodvisnost in integriteto javnih medijev.

Zahteve bodo prihodnje leto predstavili vsem političnim strankam, ki bodo kandidirale na državnozborskih volitvah, in jih pozvali, naj se do njih opredelijo. Obenem bodo volivcem omogočili transparentno predstavitev stališč vseh strank in jih pozvali, naj se množično in informirano udeležijo volitev.

Filip Dobranić iz inštituta Danes je nov dan, ene izmed sodelujočih civilnodružbenih organizacij, pravi, da si želijo nato pripraviti tudi analizo vseh strank. »Ne bomo zgolj zbrali odzivov na zahteve, ampak jih bomo postavili v kontekst konkretnih glasovanj, ki so bila v preteklosti že tako ali drugače vezana na naše zahteve. Če bo stranka v odgovoru na zahteve zatrdila, da namerava prepovedati hidravlično drobljenje (fracking), se bo morala zagovarjati, če je v državnem zboru že glasovala proti prepovedi te metode.«

Kakšne so torej napovedi za leto 2022? »Ne vemo, kakšno bo, si pa zagotovo želimo, da bi bilo prešerno. Moramo se veseliti teh volitev. Dobro je, da se dogajajo, pa ne samo parlamentarne, tudi predsedniške in lokalne. To je trenutek, ko vsi igramo za slovensko reprezentanco, čisto vsi, starejši od 18 let. In to je čast,« pove Dobranić.