»Treba bo napisati zgodovino tega obdobja. Napisali pa jo bomo mi.«

"V muzej revolucije je treba v stalno zbirko postaviti vse od prve najave policijske ure do zadnjega govora predsednika vlade in ju vključiti v veliko galerijo psovanja kot politične govorice. To ni državni muzej revolucije, ampak njen državljanski muzej. Nič se ne sme vreči proč. Treba je spravljati vse najmanjše papirčke, ki dokumentirajo logiko oblasti. Vse od papirnatih mask, ki so jih ponujali kot čudežno rešitev pred pandemijo, do železnih ograj pred parlamentom na Trgu nebeškega miru. Triumfalne fotografije avstrijskega kanclerja na Triglavu in vse časopisne članke, ki pedantno razčlenjujejo njegov odstop zaradi korupcije. Skrbno je treba hraniti vse filmsko gradivo, zvočne posnetke, diplomatske narodne noše, policijske oklepe in državna odlikovanja. V zbrana dela gredo vsi tviti, govori in pisma. Vse gre v stalno zbirko muzeja revolucije, z datumi in vso dokumentacijo. Vsi kadrovski seznami, tožbe in pritožbe, cirkus z evropskim parlamentom. Posebno sobo imajo goljufije pod oznako zaščite interesov gospodarstva. Zakaj je to potrebno? Zakaj? Zato, ker bo treba napisati zgodovino tega obdobja. Napisali pa jo bomo mi. Za to so potrebni arhivi in muzejske zbirke."

(Novinar in kolumnist Ervin Hladnik Milharčič v Dnevniku o tem, da je treba tudi sodobno zgodovino pisati po resničnih dogodkih, ne pa po izmišljotinah)