Gorenak primerjal neprimerljivo

Trditev državnega sekretarja Vinka Gorenaka, da slovenski sodniki porabijo skoraj največ denarja na sodnika med državami EU, ne drži

Oštro.si
10. 1. 2022

Nekdanji policist, poslanec in minister Vinko Gorenak (SDS)

Nekdanji policist, poslanec in minister Vinko Gorenak (SDS)
© Borut Krajnc

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak je 12. decembra na svojem blogu komentiral učinkovitost slovenskega sodstva. Gorenak je zatrdil, da slovenski sodniki porabijo skoraj največ denarja na enega sodnika.

Na evropski komisije za učinkovitost sodstva (Cepej), ki deluje v okviru Sveta Evrope, so pojasnili, da med državami primerjajo zgolj proračunska sredstva pravosodnega sistema na prebivalca ter sredstva pravosodnega sistema kot odstotek bruto domačega proizvoda. Kot so dodali, »porabe na sodnika« ne merijo zaradi različnih ureditev pravosodnih sistemov.

Izračun na podlagi zadnjih podatkov Cepeja o proračunu sodišč ter številu sodnikov je pokazal, da je Slovenija na posameznega sodnika leta 2018 porabila 201.735 evrov, kar jo uvršča na 12. mesto med 21 državami EU, za katere so podatki na voljo.

Gorenak je še dodal, da je Slovenija država z največ sodniki na sto tisoč prebivalcev, da ima Slovenija ene največjih sodnih zaostankov ter da Slovenija pred evropskim sodiščem za človekove pravice izgubi največ tožb.

»Ne moremo potrditi, da ima Slovenija najdaljše sodne zaostanke v Evropi ali v EU,« so sporočili s Cepeja. Dodali so, da imajo po njihovih izračunih »številne države daljše sodne postopke kot Slovenija«.

Več o tem si lahko preberete v prispevku neprofitnega spletnega medija Oštro.si.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti