Piar namesto javne razprave

Državno podjetje Gen energija je konec lanskega decembra podpisalo 1,66 milijona evrov (z DDV) vredno pogodbo s komunikacijskim podjetjem Consensus, glavnina te pogodbe pa je dvoletna komunikacijska podpora projektu drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2). Podjetje Consensus bo milijonski promocijski posel izpeljalo s tremi podizvajalci, z vseprisotno komunikacijsko družbo Pristop, družbo za komuniciranje Gaz iz Krškega in britanskim podjetjem Fluent in energy. To je specializirano za promocijo jedrske energije, na spletni strani se predstavlja s stavkom: »Podpiramo stranke, ki želijo humanizirati jedrsko energijo in izboljšati njeno javno podobo.« Podjetje Gen energija je že več let »najemnik« podjetja Consensus (njegova obvladujoča družbenica je Darinka Pek Drapal, ključni komunikator pa Andrej Drapal), od novembra 2014 mu je za storitve nakazala več kot 687 tisoč evrov, razkriva baza Erar.

Da Gen energija, jedrna družba državne energetske gigantke Gen, začenja kampanjo, s katero skuša pridobiti naklonjenost javnosti za gradnjo JEK2, ne preseneča. Gre za nadaljevanje smeri, ki jo je julija lani začrtalo ministrstvo za infrastrukturo pod ministrom Jernejem Vrtovcem (NSi) s tem, ko je Gen energiji izdalo energetsko dovoljenje za JEK2. To je bilo prelomno, saj je omogočilo zagon upravnih postopkov in začetek pridobivanja ključne dokumentacije za gradnjo. Minister Vrtovec je pomen dovoljenja v javnosti sicer skušal relativizirati, predstavljal ga je predvsem kot »pomemben mejnik, ki omogoča začetek široke javne razprave« o jedrski energiji.

Vendar pravkar zagnana milijonska kampanja Gen energije kaže, da se namesto široke javne razprave začenja močna, ozko tarčna akcija promoviranja jedrske energije. Namen Gen energije pač ni porabiti 1,7 milijona evrov za spodbujanje javne razprave, ampak pripraviti javnost, da bo podprla projekt JEK2.

O tem projektu bo potekal posvetovalni referendum; to vsaj zelo neposredno določa veljavni odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki ga je državni zbor sprejel julija 2015: »Pred dokončno odločitvijo o investiciji v blok 2 JEK se predhodno opravijo vse potrebne ekonomske in ostale strokovne analize ter izvede posvetovalni referendum.« Izid tega za odločevalce ni zavezujoč, a je vprašanje, ali bi se pri tako pomembni temi kdorkoli upal prezreti večinsko voljo ljudi. V sosednji Italiji so referendum pripravili junija 2011, tri mesece po uničujoči jedrski nesreči v japonski Fukušimi. Kar 94 odstotkov volivcev (udeležba je bila skoraj 55-odstotna) je glasovalo za prepoved jedrske energije. Italija, ki od leta 1990 nima delujočih jedrskih elektrarn, je zaradi tega opustila načrtovanje novih. V sosednji Avstriji so referendum imeli že leta 1978, pri 64-odstotni udeležbi so s tesno večino (50,5 odstotka) zmagali glasovi proti.

Čeprav energetika v povezavi z vladajočo politiko projekt JEK2 promovira kot korak k energetski samostojnosti in brezogljični družbi, številni deležniki v njem vidijo predvsem velik posel: v grobem se bo obrnilo več kot pet milijard evrov, torej večkratnik vrednosti TEŠ6.

A utegne se zaplesti še pred referendumom. Omenjeno energetsko dovoljenje na sodišču od jeseni lani spodbijajo tri okoljevarstvene organizacije, saj naj bi bilo izdano brez ustreznih strateških in pravnih podlag, povsem odprt pa je tudi dogovor s sosednjimi državami.