Intervju / »Podražila se nista ne voda ne sonce, tudi strošek dela ni zrasel, ne gorivo za jedrsko elektrarno. To pomeni, da ni razloga, da cene elektrike ne bi diktirali doma.«

Dr. Peter Novak (1937) je po študiju v Ljubljani leta 1975 v Beogradu doktoriral iz strojništva in je eden največjih strokovnjakov za energetiko, priznan tudi mednarodno. Kot redni profesor in dekan ljubljanske strojne fakultete je bil mentor 20 doktorandom in več kot 300 inženirjem strojništva. Danes predava na Fakulteti za strojništvo v Novem mestu, katere ustanovitelj je.

Spekter zanimanj in dosežkov dr. Novaka je izjemno širok. Že v Jugoslaviji je pripravil osnovne gradbeniške standarde za toplotno zaščito zgradb. Bil je med organizatorji vseslovenske konference o energiji, ekologiji in varčevanju leta 1987, leta 1990 pa je uveljavil zbornik Strategija varstva okolja v Sloveniji. Oral je ledino pri uporabi obnovljivih virov energije, je zlasti promotor sončne energije – pridelal si je vzdevek Sončni Peter. Sodeloval je pri načrtovanju razvoja energetike – za TEŠ 6, katerega gradnjo je na koncu podprl, danes pravi, da je »bil v dilemi«, da je »pretehtalo to, da je velenjski lignit domače gorivo« in da je ohranil »precej delovnih mest«. Je goreč podpornik inovativnosti in inovacij. Faktografski, luciden in v prihodnost zazrt sogovornik, ki zagovarja temeljno idejo, da mora ostati energija dostopn(ejš)a vsem.

Dr. Novak, vse zanima energetika zaradi podražitev. Najbolj se je podražila toplotna energija. Povprečno gospodinjstvo v bloku je že novembra lani plačalo 38 odstotkov več za ogrevanje in toplo vodo kot za enako porabo leto prej. To je izračun Agencije za energijo iz podatkov devetih občin. 

Plin je poskočil prvi. Dogajanje je šlo takole. Po lanskemu zagonu gospodarstva po epidemiji so se potrebe po energiji naenkrat zvišale. Po Evropi so se zaganjale vse elektrarne – tudi premogovne in plinske. A zaradi epidemije se je gospodarstvo po svetu ustavilo in ob zagonu ni bilo dovolj zalog premoga. Ni se izkopaval. Tudi skladiščne zmogljivosti plina so bile sredi lanskega leta v Evropi na najnižjih ravneh v več kot desetletju. Dodatno težavo je povzročilo pomanjkanje vetra in manj elektrike iz obnovljivih virov.