Prehod v nizkoogljično družbo: 19 dobrih praks
Nevladne organizacije v študiji ugotavljajo, da poleg družbenih in okoljskih koristi skupnostne pobude ustvarjajo tudi lokalne gospodarske koristi, vključno s prihranki, zaposlitvami, ponovnim vlaganjem v skupnost in udeležbo pri finančnih donosih
Podnebni protesti v Ljubljani
© Nejc Trampuž
Skupnosti so lahko del rešitve za prehod v nizkoogljično družbo in pomemben člen pri krepitvi odpornosti na različne krize, na podlagi nove študije poudarjajo v nevladnih organizacijah Focus in Umanotera. Študija vključuje predstavitve 19 dobrih praks in izpostavlja priložnosti za Slovenijo.
Razogljičenje na svetovni ravni ni mogoče brez obsežnega gibanja podnebnih pobud, ki jih vodijo skupnosti, so v sporočilu za javnost zapisali v Focusu. Gre za prakse, ki so zrasle po načelu od spodaj navzgor, z veliko vključenostjo prebivalcev in drugih deležnikov v lokalnem okolju.
Primeri takih praks so skupnostni vrtovi, energetske zadruge, souporaba avtomobilov, knjižnice stvari in popravljalnice, plavajoča soseska ter šolske ulice, so navedli in dodali: "Na prvi pogled lahko deluje, da le malo vplivajo na neposredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, toda v praksi gradijo pomembno družbeno infrastrukturo za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami in odpornost nanje."
"Na prvi pogled lahko deluje, da le malo vplivajo na neposredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, toda v praksi gradijo pomembno družbeno infrastrukturo za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami in odpornost nanje."
Da bi motivirali slovenske lokalne skupnosti, so v Focusu in Umanoteri spodbudili nastanek študije z naslovom Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti. Ta je nastala v okviru projekta Life IP Care4Climate.
V študiji ugotavljajo, da poleg družbenih in okoljskih koristi skupnostne pobude ustvarjajo tudi lokalne gospodarske koristi, vključno s prihranki, zaposlitvami, ponovnim vlaganjem v skupnost in udeležbo pri finančnih donosih. Študija analizira in za navdih navaja 19 primerov dobrih praks, med njimi dve iz Slovenije - Zadrugo sončnih elektrarn Slovenije in Lesno zadrugo Loški Potok.
Kot področja, znotraj katerih bi večina slovenskih skupnosti lahko razvila odlične nove pobude, sicer študija izpostavlja energijo, hrano, mobilnost in biogospodarstvo. Pri tem pa strokovnjaki ugotavljajo, da bi lahko država zagotovila večjo podporo z vzpostavitvijo akcijskih inkubatorjev in namenske službe za pobude skupnosti, z razvojem močnejših sistemov za množično vlaganje in z vzpostavitvijo prostora za civilne idejne pobude.