Munich: The Edge of War

zadržan +

Kaj če?

Kaj, če bi Jezus Kristus s svojo vojsko zrušil Rim in ustanovil teokracijo? Kaj, če bi Martin Luther postal papež, ne pa protestant? Kaj, če bi Mohamed postal krščanski svetnik? Kaj, če bi ameriška revolucija spodletela? Kaj, če Amerike ne bi kolonizirali Evropejci, temveč Afričani? Kaj, če bi ameriško državljansko vojno dobil Jug? Kaj, če bi Italijani izgubili I. svetovno vojno? Kaj, če I. svetovne vojne ne bi bilo? Kaj, če bi komunisti leta 1917 oblast prevzeli v Ameriki, ne pa v Rusiji? Kaj, če bi se Američani leta 1941 spopadli le z Japonci, ne pa tudi z Nemci? Kaj, če Japonska leta 1941 ne bi napadla Pearl Harborja, ampak Sovjetsko zvezo? Kaj, če bi Hitler sklenil pakt s Poljsko? Kaj, če bi hladno vojno dobila Sovjetska zveza? Ta vprašanja so si zadnja desetletja zastavljali kontrazgodovinski romani.

Film Munich: The Edge of War, posnet po kontrazgodovinskem romanu Roberta Harrisa, pa zastavlja vprašanje: kaj, če je razvpiti »münchenski sporazum«, ki je spodletel, v resnici uspel? In kaj, če je bilo Chamberlainovo sramotno »popuščanje« Hitlerju v resnici junaško dejanje? Hugh Legat (George MacKay) in Paul von Hartmann (Jannis Niewöhner), nekdanja prijatelja in sošolca na Oxfordu, se leta 1938 na sloviti »münchenski konferenci«, na kateri evropski šefi, Hitler, Mussolini, Daladier in britanski premier Neville Chamberlain, obseden z »ohranjanjem miru«, odločajo o usodi čeških Sudetov, znajdeta na nasprotnih bregovih, a ne povsem. Paul, prevajalec v nemški delegaciji, nekoč nacist, je namreč zdaj skrivni antinacist (in zarotnik, »član Hitlerjeve tajne opozicije«), zato skuša Hughu, Chamberlainovemu osebnemu tajniku, izročiti tajni dokument, ki kaže, da bo Hitler storil to, kar je storil – da bo torej raztrgal »münchenski sporazum« in v imenu Lebensrauma začel globalno osvajalno vojno. Ja, Chamberlain, ki ga igra Jeremy Irons, češke Sudete res vljudno prepusti Hitlerju, in ja, »münchenski sporazum« je nekaj sramotnega, toda pride v paketu s tajnim dokumentom, ki povsem nepripravljene Britance prepriča, da se začnejo pospešeno oboroževati in pripravljati obrambno strategijo. Chamberlainovo nejunaštvo je bilo dejansko junaštvo, njegova »izdaja« je bila dejansko triumf – brez Britanije ne bi zlomili Hitlerja. Chamberlain, »Hitlerjev norec«, je umrl, ne da bi vedel, da je Britaniji s spodletelo »münchensko konferenco« kupil čas, brez katerega vojne ne bi nikoli dobili. Kar je seveda le kontrazgodovinska špekulacija. Tako kot čedalje bolj kot kontrazgodovinska špekulacija zveni vprašanje: kaj, če II. svetovne vojne niso dobili zavezniki? Čedalje bolj se zdi, da jo je dobil Hitler. (Netflix)