Že spet lustracija

Pred leti je tedanji ameriški predsednik Donald Trump nepomembno teorijo zarote, da se je njegov predhodnik Barack Obama rodil zunaj ZDA (in zato sploh ne bi smel postati predsednik), povzdignil med vodilne desničarske teorije zarote. Teorijo je (vsaj zasebno) podpihoval še po tem, ko je bil Obama primoran v javnosti razkazovati svoj rojstni list. Čeprav se je Trump kasneje teoriji ( javno) odrekel, je še danes dobršen del njegovih volivcev prepričan, da se Obama ni rodil v ZDA. In tako bo verjetno med volivci slovenske desnice obveljalo tudi glede izpolnjevanja pogojev za sodniško službo nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše.

Zgodbo o tem, da Masleša ali nima diplome ali pa pravosodnega izpita, torej pogojev za imenovanje na položaj sodnika, je pred meseci objavil neki spletni portal iz kroga SDS. Z vztrajnostjo ter sodelovanjem medijev in tudi funkcionarjev iz vrst SDS je zgodba počasi prerasla v teorijo zarote. V njej je nepričakovano sodeloval tudi sodni svet, ki je, kot že kdaj prej, pokleknil pred sedanjo oblastjo. Najprej si je vzel precej časa za razmislek, se potem izrekel za nepristojnega za preverjanje dokazil o izobrazbi sodnikov, kljub temu pa vrhovnega sodnika pozval, naj »sodnemu svetu in javnosti celovito pojasni nejasnosti in dvome glede veljavnosti potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu, ki se pojavljajo v medijih, saj prihaja zaradi nadaljevanja nejasnosti v tej zvezi do krnitve ugleda sodnika in sodstva v javnosti«.

To se je potem res zgodilo. Vrhovni sodnik, ki bo še ta mesec dopolnil 70 let in se upokojil, ki je sicer prej večkrat zagotovil, da pogoje za imenovanje na položaj sodnika izpolnjuje, je bil pred kamerami komercialne POP TV primoran razviti celotno dokumentacijo o svoji izobrazbi.

Na vse to se je v kratkem pismu bralcev v časniku Dnevnik odzvala nekdanja ustavna sodnica mag. Marija Krisper Kramberger. Naslovila ga je z »Dovolj!«, v njem pa člane sodnega sveta sprašuje: »Kakšno vlogo igrate? Za kakšne nejasnosti gre in o kom pravzaprav dvomite? O vrhovnem sodišču, ministrstvu za pravosodje, državnem zboru, o vas samih, saj ste vsi posredno ali neposredno sodelovali pri presoji dokumentov tega sodnika, na podlagi katerih je postal tako sodnik kot vmes tudi predsednik vrhovnega sodišča? Ali ne vidite, da s tem izgubljate svojo integriteto in rušite ugled države Republike Slovenije in njenih z ustavo določenih organov? Komu strežete in koga se bojite?«

Odgovori na ta vprašanja se ponujajo kar sami. Nekaj dni za tem je bil na zahtevo poslanskih skupin SDS, NSi in SNS sklican parlamentarni odbor za pravosodje, ki mu predseduje Blaž Pavlin iz vrst NSi. Na seji je bil ob obstrukciji večine opozicije med drugim sprejet sklep, s katerim odbor poziva sodni svet, da v mesecu dni opravi analizo izpolnjevanja pogojev za nastop sodniškega mandata za vse sodnike, ki so pravosodni izpit opravili v drugih republikah nekdanje SFRJ.