The Tragedy of Macbeth

zelo za

Dvojno zavarovanje.

Shakespeare je hotel, da bi bile njegove drame več kot le teater – Joel Coen pa hoče, da bi bili njegovi filmi več kot le filmi. V črno-beli Macbethovi tragediji, polni ekspresivnih senc, morastih ujed, mračne megle, senzualne atmosfere, labirintnih hodnikov, morbidne obsedenosti, okrutnih mahinacij, norosti, brezizhodnih emocij, »krvavega biznisa« in »trohljive smrti«, se končno srečata totalni teater in totalni film, v celoti posnet v studiu – kot nekoč filmi noir.

Macbeth (Denzel Washington), neustrašni poveljnik, ki je zlomil Irce in Norvežane in ki hoče postati kralj, je neodločen, čudno preprost noir moški, ki bi se ob novici, da je krona namenjena nekomu drugemu, najraje odpovedal prestolu, groteskna, kontorzionistična troedina vešča (Kathryn Hunter), ki mu prerokuje prestol (ti boš postal kralj!), je Usoda, karizmatična Lady Macbeth (Frances McDormand), ki skuša – v slogu Phyllis Dietrichson (Barbara Stanwyck) iz Wilderjevega Dvojnega zavarovanja (1944) – moževo Usodo na vsak način in za vsako ceno izpolniti, pa je ultimativna femme fatale, navsezadnje, Macbetha prepriča, da nima druge možnosti, kot da ubija (in si prisvoji oblast), s čimer ta postane popolna alegorija sodobnega človeka, ki ga kapitalizem sili v ubijanje konkurence, sodelavcev, prijateljev in najbližjih, jasno, v imenu tistega šekspirjansko korporativnega »le jutri in spet jutri in spet jutri« in življenja, te »pravljice, ki bedak jo pravi, vso zvočno in vso burno, brez pomena«. (Apple TV+)