Intervju / »Slovenija je dober dokaz, kako hitro se lahko stvari spremenijo, kako hitro lahko postanemo Madžarska«

Metka Mencin je bila nekoč dejavna v politiki, v času osamosvojitve je bila delegatka v družbenopolitičnem zboru, en sklic tudi poslanka, sodila je v »prvo generacijo pravih politikov«, vodila je skupščinsko komisijo za žensko politiko. Zgodovina slovenskega parlamentarizma se je najbolj spomni po neuspešnem zakonskem dopolnilu, ki bi bolj nedvoumno določilo pravico ljudi s stalnim bivališčem, kar bi preprečilo sramoto, ki jo danes poznamo pod imenom »izbrisani«. Metka Mencin je bila hkrati ena od tistih, ki so si v času nastajanja slovenske ustave prizadevale, da je zdaj v njej zapisan 55. člen, ki pravi, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, to pomeni, da je pri nas ustavno zagotovljena pravica do umetne prekinitve nosečnosti.

V zadnjih letih se v Sloveniji pojavljajo različne civilne organizacije, ki tej pravici nasprotujejo. Na lanskem pohodu za življenje sta se na ljubljanskih ulicah pojavila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in poslanec SDS Branko Grims. Pravica do abortusa za zdaj (še) ni prvovrstno politično vprašanje, a bližajo se volitve. Pritiski se bodo krepili. Pravzaprav se že. Tudi v Sloveniji se dogaja konservativni obrat, poveličuje se narod, poveličujejo se velike družine, prisega se na tradicijo, hkrati pa se odganjajo tisti, ki so drugačni. Zmaga mačistične politike pomeni zmago patriarhata.

Metka Mencin dobro ve, da nobena bitka ni dokončno izborjena, tudi zato nasprotuje politiki Janeza Janše, ki po njenem mnenju ni politika, pač pa »redukcija političnega boja za oblast«. Štiriindvajsetega aprila se bo torej odločalo o resnično usodnih stvareh.

Prihaja veseli čas demokracije, znova se pojavljajo pritiski, povezani s pravicami žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Zaradi oddaje na nacionalnem radiu, kjer je bila predstavljena znanstvena monografija Pravica do abortusa, je Aleš Primc zahteval odstavitev direktorja Radia Slovenija Mirka Štularja, pridružil se mu je direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija. V oddaji ste sodelovali tudi vi in v protestnem pismu smo brali, da zagovarjate izmaličeni pogled na človekovo svobodo, radio pa naj bi bil kriv za propad našega naroda in države. 

Pravica do abortusa je tema, ki nikoli prav zares ne potihne, le pritaji se, bolj ali manj previdno pa se pojavi vselej, ko politični akterji presodijo, da imajo priložnost za spremembe. Zahteve, pritiski na svobodo žensk se pojavljajo v valovih. Nikoli se ne končajo. V Sloveniji smo temu priča vse od sredine osemdesetih let, ena osrednjih političnih tem pa je, tudi ob podpori katoliške cerkve, postala pred volitvami 1990 in v času ustavne razprave. Je pa za Slovenijo značilno, da so politične stranke pri tem vprašanju previdne. Veljavni zakonodaji odkrito ne nasprotujejo, razen Primčeve Glas za otroke in družine, ker se verjetno dobro zavedajo, da z nasprotovanjem pravici do abortusa ne bodo požele velikega navdušenja med volivkami in volivci.