V Sloveniji še ni bila priznana nobena poklicna bolezen zaradi uporabe škropiv

Pri ravnanju s škropivi so kmetje v skladu z navodili proizvajalca dolžni uporabljati osebno varovalno opremo, kot so zaščitna obleka, rokavice in maske, ki naj bi jih ščitile pred morebitnimi škodljivimi učinki škropiv.

Toda skupina francoskih znanstvenikov je v seriji študij v zadnjih dveh desetletjih pokazala, da so predpostavke o zaščiti, ki naj bi jo nudila varovalna oprema v nekaterih primerih pretirane. Med drugim tudi zato, ker nekatera škropiva skozi zaščitne obleke pronicajo že v desetih minutah.

Novinarji iz 10 evropskih držav, med njimi z Oštra v Sloveniji, in ZDA so poskušali ugotoviti, kako velik je problem poklicnih bolezni, ki so posledica uporabe škropiv, pri kmetih.

Novinarji iz 10 evropskih držav, med njimi z Oštra v Sloveniji, in ZDA so poskušali ugotoviti, kako velik je problem poklicnih bolezni, ki so posledica uporabe škropiv, pri kmetih. Francoski inštitut Inserm je denimo v lanski pregledni študiji o vplivu škropiv na zdravje ugotovil, da raziskave potrjujejo povezavo med poklicno izpostavljenostjo pesticidom in razvojem parkinsonove bolezni.

Toda novinarji so v preiskavi Pesticidi na delu ugotovili, da v več državah podatkov o poklicnih boleznih pri kmetih sploh ni, parkinsonovo bolezen kot posledico uporabe škropiv pa denimo priznavata le Italija in Francija. V Sloveniji po dostopnih podatkih še ni bila priznana nobena poklicna bolezen zaradi uporabe škropiv.

Več o pomanjklivosti testiranja varovalne opreme za uporabo v kmetijstvu in priznavanju poklicnih bolezni pri kmetih preberite na nepridobitnem spletnem mediju Oštro.si.