Slovenija lahko zagotovi prostor za do 200.000 ukrajinskih beguncev

Izredno zasedanje notranjih ministrov EU

STA

"Slovenija lahko v tem trenutku v pomoč Ukrajini zagotovi prostor za 180.000 do 200.000 beguncev," je povedal notranji minister Aleš Hojs, ki se je v Bruslju udeležil izrednega zasedanja notranjih ministrov EU. Slovenija po ministrovih besedah tudi podpira sploh prvo uporabo direktive o začasni zaščiti iz leta 2001.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


STA

"Slovenija lahko v tem trenutku v pomoč Ukrajini zagotovi prostor za 180.000 do 200.000 beguncev," je povedal notranji minister Aleš Hojs, ki se je v Bruslju udeležil izrednega zasedanja notranjih ministrov EU. Slovenija po ministrovih besedah tudi podpira sploh prvo uporabo direktive o začasni zaščiti iz leta 2001.

"Slovenija podpira uporabo evropske direktive o začasni zaščiti, ki je unija doslej še ni aktivirala," je poudaril Hojs. Pojasnil je, da je sicer nekoliko zastarela, saj je iz leta 2001, Slovenija pa jo je v pravni red prenesla leta 2005, a v danem trenutku je sprožitev te direktive izjemno pomembna, saj je Slovenija že začela izvajati vse dejavnosti, povezane s to direktivo, kot so priprava nastanitve beguncev in podobno.

"Slovenija podpira uporabo evropske direktive o začasni zaščiti, ki je unija doslej še ni aktivirala."

Aleš Hojs, minister za notranje zadeve RS

Minister je povedal, da je na zasedanju predstavil razmere v devetdesetih letih minulega stoletja, ko je bilo v Sloveniji več kot 300.000 beguncev iz bivše Jugoslavije, ter pojasnil, da je Slovenija v tem trenutku pripravljena zagotoviti prostor 180.000 do 200.000 beguncem iz Ukrajine.

V članice EU je sicer po navedbah Evropske komisije in francoskega predsedstva doslej prišlo že več kot 300.000 beguncev iz Ukrajine.

Hojs se je tudi zavzel za še ostrejše vizumske ukrepe proti Rusiji. Pojasnil je, da Slovenija pozdravlja vizumske ukrepe proti delu ruskih državljanov, a da je osebno prepričan, da je treba ta ukrep še zaostriti. "Dokler ne bo vsak posamezen ruski državljan čutil, kako norega predsednika imajo, toliko časa v Rusiji ne bo vzniknilo večje, masovno gibanje proti avtoritarnemu sistemu, ki ga za lastne potrebe izvaja ruski predsednik," je dejal.

Bruselj pričakuje več kot sedem milijonov razseljenih državljanov Ukrajine

Evropska komisija ričakuje več kot sedem milijonov razseljenih ukrajinskih državljanov znotraj in zunaj države, je povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič po izrednem zasedanju notranjih ministrov EU v Bruslju.

Komisija je po Lenarčičevih besedah že aktivirala 90 milijonov evrov humanitarne pomoči Ukrajini kot spodbudo in zgled preostalim donatoricam v pričakovanju poziva Združenih narodov, ki je previden v kratkem.

Ukrajina in Moldavija sta sprožili tudi evropski mehanizem za civilno zaščito. Za zdaj je v okviru tega mehanizma pomagalo 18 članic unije, tudi Slovenija. Lenarčič je ob tem pozval tudi k okrepitvi pomoči za Moldavijo.

Komisar je ob tem izpostavil, da lahko ruska invazija na Ukrajino na evropski celini povzroči humanitarno krizo zgodovinskih razsežnosti.

vLwyho5vJKY

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti