Povampirjena človekoljubnost

"Ministrova zagotovila so primer povampirjene človekoljubnosti, on sam pa je politik, ob čigar dvojnih merilih in spremenljivih stališčih se ti mora obrniti želodec. To je minister, ki dokazuje, da so slovenski humanizem, naši azilna in migracijska politika odvisni od zaščitenega geografskega porekla projektilov, ki ubijajo ljudi. In od barve kože, naklona oči ali od veroizpovedi begunca, od 'okolja' tistega, ki beži, bi rekla naša vlada. Taka stališča so rasistična in nimajo nikakršne zveze s človečnostjo, tudi z ukrajinskimi begunci ne. Slovenija in njen minister pač znova dokazujeta, da našo umeščenost v mednarodna razmerja razumeta kvečjemu kot priložnost za modno revijo: enkrat se svetu dobrikamo z rumenim puloverjem, drugič s planšarskim klobukom, spet tretjič z rumeno-modro kravato. Človekoljubna pomoč, iskrena skrb za blaženje tegob ljudi, ki bežijo pred vojnim nasiljem, in medčloveška solidarnost pa so še enkrat več prepuščene požrtvovalnim nevladnim organizacijam in aktivistom za varstvo človekovih pravic, ki si mimo novinarskih konferenc imenitnežev in njihovih traktorskih protestov prizadevajo, da bi pomagali ljudem, ki jih gazijo putini in hojsi."

(Urednik Dnevnika Miran Lesjak o izjavi notranjega ministra Aleša Hojsa, da Slovenija lahko takoj zagotovi prostor za od 180.000 do 200.000 beguncev iz Ukrajine; via Dnevnik)