Intervju / »Največje žrtve vojne so državljani Ukrajine, naslednje bodo državljani Rusije. In mi vsi skupaj z njimi.«

Miroslav Gregorič je bil dolga leta vodja slovenske uprave za jedrsko varnost, še prej, v času rajnke Jugoslavije, je sodeloval pri neuspešnem načrtovanju nikoli postavljene druge slovensko-hrvaške jedrske elektrarne, ki naj bi bila v Prevlaki. Ko se je zgodil Černobil, je delal na Institutu Jožef Stefan. Gregorič je verjetno najbolj znan po svoji funkciji izpred dvajsetih let, bil je direktor bagdadskega centra mednarodnih inšpektorjev Združenih narodov, ki so v Iraku iskali orožje za množično uničevanje, a ga nikoli niso našli. Kasneje je delal tudi pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju. Napad na Rusijo je spremenil dojemanje sveta. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je denimo dejal, da je jedrski spopad zaradi vojne v Ukrajini znova »v okviru možnosti«, ni torej nepredstavljiv. Strah, ki se širi naokoli, je logičen. Putin je povečal pripravljenost svojih jedrskih enot, spopadi v Ukrajini potekajo v neposredni bližini jedrskih elektrarn, Rusi pa Ukrajino obtožujejo, da pripravlja napad s kemičnim ali biološkim orožjem. Pa so grožnje s stopnjevanjem nasilja res upravičene? Lahko Nato nad Ukrajino razglasi »območje prepovedi preletov«? Je ruska vojska res želela porušiti jedrsko elektrarno? Kako smo se znašli tu, kjer smo?

Je delujoča jedrska elektrarna legitimna vojaška tarča? 

Absolutno ne, nikoli in nikdar. Jedrska elektrarna ne more biti legitimna vojaška tarča, jedrske elektrarne so zaščitene z ženevskimi konvencijami. Hkrati nobena jedrska elektrarna ni projektirana za neposreden vojaški napad. Večina elektrarn v državah, ki imajo sklenjeno Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (Nuclear Non-proliferation Treaty), je z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) podpisala poseben sporazum o varovanju jedrskega materiala, po katerem IAEA preverja, ali država jedrski material uporablja v vojaške namene. Poleg tega vsaka elektrarna zagotavlja jedrsko varnost in fizično varovanje. A vse to fizično varovanje je načrtovano glede na neko projektno ogrožanje, načrti predvidevajo denimo ukrepe v primeru napada skupine teroristov, ki bi želeli prevzeti upravljanje elektrarne, ali kaj podobnega. Ti scenariji nikakor ne vključujejo resnih vojaških akcij. Pri teh se namreč ne uporablja samo pehotno orožje, lahko se uporabljajo tudi rakete večjega kalibra, balistični izstrelki, ki resno poškodujejo elektrarno. Četudi ima torej jedrska elektrarna izredno debele stene in dva zadrževalna hrama, bi jo lahko neposredni vojaški raketni napad zelo prizadel.